Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Svetokriški
zoprn -a prid. 1. nevšečen, zoprn: kaj s'ene ſorte, ali nature je taiſtu sheliszhe, kadar ſo taiſtu bili skuhali, inu sazheli posherat, samerkaio, de je taku mozhnu grenku, inu ſupernu im. ed. s ǀ kadarkuli ſe kejkaj enimu superniga rod. ed. s sgody ǀ Mati samerkaio kaj s'eno ſuperno tož. ed. ž, grenko, inu hudobno Neveſto ſo ſi sbrali ǀ s' eno ſamo beſſedo tebi superno tož. ed. ž, katero ſi shlishal ǀ ga pregovoria, de bi neimel takorshne ſuperne tož. mn. ž rezhy pridigvat Krajlu 2. nasprotujoč si, nasproten: kej tedaj vſe lete zhudna, inu superne im. mn. ž/s Imena, ter perglihe pomeneio ǀ koku te shteri shivali ſe ſo mogle vkupaj veni kozhy sglihat, dokler cilu ſuperno tož. ed. ž naturo imaio ǀ Zhudne, inu superne im. mn./dv. ž ſo bile lete duej ſodbe ǀ Chriſtus, inu hudizh ſe nebodo nihdar ſglihala, dokler imaio sapuvidi superne tož. mn. ž, sakaj kar hudizh sapovej ſturiti, letu prepovej Chriſtus ǀ kaj s' ene zhudne, inu superne tož. mn./dv. ž Sodbe ſta bila ſturila dua velika Gospuda ſtariga Teſtamenta, namrezh Mojſſes, inu Joſve
SSKJ²
zóprvanje tudi zoprvánje -a s (ọ̑; ȃ)
zastar. nasprotovanje, upiranje: mati ni dovolila nobenega zoprvanja
SSKJ²
zrásti zrástem in zrásem dov., zrásel in zrástel (á)
1. postati večji, višji zaradi naravnega, življenjskega razvoja: v tem letu je otrok zelo zrasel; zrasla je za pet centimetrov višje kot mati; zrasti v dolžino, višino / star. velik je zrasel postal je velik
// v zvezi z v zaradi takega razvoja se razviti v to, kar izraža dopolnilo: zrasla je v lepo dekle; zrasel je iz otroka v moža / otroci so zrasli v delovne ljudi
// z rastjo dobiti dokončno podobo: ta drevesa hitro zrastejo; mladič zraste v enem letu / kaj bi bil rad, ko zrasteš ko boš odrasel; šalj. bom kar stal, bom prej zrasel / setev je zrasla in šla v klasje; jedo to, kar zraste na njivi
2. zaradi naravnega, življenjskega razvoja nastati, pokazati se: fantu so že zrasle brčice; zrasli so novi listi; zrasel mu je prvi zob; iz groba je zrasla vrtnica; po dežju je zraslo veliko gob / treba je počakati, da zraste nova generacija
3. s prislovnim določilom preživeti čas rasti, zorenja: zrasel je na vasi, pri starih starših / zrasli so v izobilju, revščini
4. nav. ekspr. postati večji
a) po obsegu: trebuh mu je zrasel; oteklina je čez noč zrasla; mesto je zelo zraslo
b) po številu: na vsakih sto metrov globine zraste temperatura za tri stopinje / število zaposlenih je zraslo
5. doseči višjo stopnjo
a) glede na intenzivnost, jakost: hrup je še zrasel; pritisk je zelo zrasel narasel / od jeze, razburjenja mu je glas zrasel / brundanje je zraslo v glasno petje / pogum, ponos mu je zrasel; ugled ustanove je zelo zrasel
b) glede na količino: dohodki so malo zrasli; potrebe po energiji so zrasle za dvajset odstotkov; promet je v tem obdobju zelo zrasel
c) glede na možni razpon: cene so zrasle; kvaliteta je zrasla
// razviti se, postati boljši, kvalitetnejši: igralec je v zadnjem obdobju zelo zrasel; moralno, umetniško zrasti / zrasti v dobro pevko
6. ekspr. nastati, pokazati se kot posledica dela: pod njenimi prsti je hitro zrasel papirnat okrasek / tu bodo zrasli stanovanjski bloki; zrasla so nova naselja / vsak dan zraste kako novo podjetje se ustanovi
7. nav. ekspr. postati viden, opazen: po dolgi hoji zraste pred nami koča; iz teme je zrasla postava / na nebu je zrasla luna vzšla
8. ekspr. nastati, razviti se kot posledica česa: čuden upor je zrasel v njem; med njima je kmalu zraslo zaupanje / ta spoznanja so zrasla iz pisateljevega notranjega življenja / ta glasba je zrasla iz ljudskega izročila
9. postati s čim skladna celota: nova cesta je zrasla z okolico / sosednji naselji sta že zrasli v celoto
10. ekspr. z naraščanjem glasu, odločnejšim vedenjem pokazati jezo, razburjenje: oče je ukazovalno zrasel / zrasti v jezi / tako ne boš govoril z menoj, je zrasel
// navadno s prislovnim določilom postati bolj samozavesten, ponosen: od sreče je zrasel do neba; ob taki pohvali je kar zrasel
● 
ekspr. pri tem delu ti bo zrasla brada zelo dolgo boš to delal; ekspr. greben mu je zrasel postal je domišljav, prevzeten; ekspr. spet so jim zrasle peruti spet so postali (preveč) samozavestni, aktivni; ekspr. to ni zraslo na njegovem zelniku tega ni sam dognal; to ni njegov domislek; pog. čez glavo mu je zrasel se ga ne boji več, se ne zmeni za njegove opomine; ekspr. s tem dejanjem je zrasel v njenih očeh ga je začela bolj ceniti, spoštovati; ekspr. prodaj mu tisti les, saj ti ni na srcu zrasel saj ni potrebno, da si tako navezan nanj
    zrásti se 
    1. rastoč se združiti, povezati: drevesi, veji sta se zrasli; cepič se je zrasel s podlago; rebra so se nepravilno zrasla
    // ekspr. združiti, povezati se sploh: umsko in ročno delo se bosta sčasoma zrasli / sorodne panoge so se zrasle med seboj
    2. ekspr. začeti skladno obstajati, živeti s kom: stara in mlada družina sta se zrasli / mož in žena se morata zrasti v eno / mesto se je zraslo z zaledjem tesno povezalo
    zrásel -sla -o:
    rodil se je z zraslimi prsti; zrasle kosti
     
    bot. cevasto zraslo cvetno odevalo
    zráščen -a -o:
    zraščena dvojčka; zraščeni veji; ima zraščene obrvi
     
    ekspr. zelo je zraščen z zemljo navezan nanjo
     
    med. zraščeni pljučna in rebrna mrena; 
prim. izrasti
Svetokriški
žalost -i ž žalost: mene ſilnu velika shaloſt im. ed. obide ǀ ali ah shalost im. ed. prevelika ǀ je ta ner vekshi ſhaloſt im. ed., inu reva ǀ kaj s' ena shloſt im. ed., inu britkuſt obidie ſerze tiga bolniga ǀ ſe je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe od shaloſti rod. ed. nefentala ǀ tu ſonze je bilu od shalosti rod. ed. omedlelu ǀ od ſhaloſti rod. ed., inu ſtraha je bila tudi umerla ǀ na ta pervi shlak ſim bila na tla od shloſti rod. ed. padla, inu omedlela ǀ je bila Konez sturila tej veliki revi, inu shalosti daj. ed. ǀ v'tvojm ſerzi to shaloſt tož. ed. pozhutish ǀ veliko martro inu shalost tož. ed. imaio ozha, inu Mati kadar vidio ſvoje otroke bolne ǀ ſe bò v'shaloſt tož. ed. preobrnilu ǀ v shaloſti mest. ed. shivè ǀ serze gvishnu je mene bolelu, inu v'shalosti mest. ed. je plavalu ǀ Chriſtus s' veliko shaloſtio or. ed. je bil saupil ǀ odogovorij s'veliko shalostio or. ed. ta hudi ǀ vekshi urshoh imà danas napolnenu biti s'shaloſtio or. ed., inu ſtraham moje ſerze ǀ nemesti Kruha, s'shalostio or. ed., inu britkustio ijh shpishajo ǀ Vſe letakushne shaloſty im. mn., inu grevinge ſo natirlih ǀ ona nej neuaiena dellat, taku de ſtu shaloſti rod. mn. v'hisho perneſe ǀ leta shaloſt premaga vſe druge shaloſti tož. mn.
SSKJ²
žálosten -tna -o prid., žálostnejši (á)
1. ki je v stanju žalosti: tolažiti žalostnega človeka; žalosten je zaradi smrti očeta; v nesreči so žalostni vzdihovali; ekspr. do smrti, na smrt žalosten / v osmrtnicah z žalostnim srcem sporočamo
// ki izraža, kaže žalost: žalosten obraz, pogled / žalostno petje
2. v povedni rabi ki občuti žalost, nezadovoljstvo ob čem: žalostni so, ker jim ne pišejo / star. žalosten je svojih otrok nezadovoljen je z njimi
3. ki vsebuje kaj, kar povzroča žalost, duševno bolečino: obujati žalostne spomine; žalostna misel, novica / v osmrtnicah sporočamo žalostno vest
// ki vzbuja sočutje, obžalovanje: žalosten konec zgodbe; žalostno dejanje / odpravljati žalostne posledice povodnji
// poln žalosti, trpljenja: biti kriv žalostne nesreče, usode koga / žalostni časi; žalostne razmere; žalostno življenje / žalostna zgodba / žalostne izkušnje
4. ekspr. enoličen2, pust2žalostna pokrajina / žalostna jesenska polja prazna, pusta
// ki je sive, temne barve: žalosten videz knjige / žalostna megla / žalosten jesenski dan meglen, deževen; žalostno vreme / žalostne barve
// medel, slaboten: žalostna razsvetljava; žalostno jesensko sonce
5. ekspr. zelo slab: žalosten videz avtomobila po nesreči; hiša je v žalostnem stanju / žalostno znanje / ima žalostne nazore o življenju; žalosten sloves nekaterih gostiln / da se kaj takega lahko pripeti tudi drugim, je žalostna tolažba zame
// zelo nizek: številke o naraščanju proizvodnje so žalostne / žalostna udeležba na sestanku / dobiti bolj žalostno pomoč
● 
publ. žalosten rekord ceste prvo mesto po številu nesreč; zastar. žalostna koračnica žalna koračnica; star. žalostna pesem žalostinka; iron. vitez žalostne postave kdor zaradi svojega vedenja, videza vzbuja usmiljenje, sočutje; knjiž. žalostna vrba vrba žalujka
♦ 
rel. Žalostna Mati božja; um. slika, kip Žalostne Matere božje slika, kip sedeče matere Jezusa Kristusa z mrtvim sinom v naročju
    žálostno 
    1. prislov od žalosten: žalostno se držati; žalostno živeti; žalostno smešen
     
    glasb. žalostno označba za izraz izvajanja triste
    2. ekspr., v povedni rabi zelo slabo: pri sosedu je žalostno, odkar nimajo zaslužka / z bolnikom je žalostno
    // izraža odklanjanje česa, nezadovoljstvo s čim: žalostno je, da morajo ljudje tako slabo živeti; žalostno je poslušati take neumnosti; žalostno se nam zdi tako dolgo čakati / elipt. žalostno, da tega ne veš / v členkovni rabi ogoljufal da ga je, žalostno; sam.: doživeti kaj žalostnega; tolažiti žalostne
SSKJ²
žárek2 -rka -o prid. (á)
1. ki oddaja zelo močno svetlobo: svetila jim je žarka luč; na nebu sije žarko sonce
// ki ima zelo močen sij, žar: žarka mesečina / bil je žarek dan / žarka svetloba
2. ekspr. ki se odraža, kaže v živih, zlasti rumenkastih barvah: ob potoku je raslo veliko žarkih zlatic / žarke barve poletja
3. knjiž. zelo razgret, vroč: peč je bila žarka / žarko ozračje se je začelo ohlajati / mati je položila roko na otrokovo žarko čelo
4. knjiž. ki izraža močno čustvo: žarke oči dekleta / misel nanjo je bila žarka / žarka, strastna ljubezen
    žárko prisl.:
    sonce žarko sije, sveti; žarko rdeč cvet
SSKJ²
žaréti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. oddajati svetlobo in toploto zaradi segretosti do določene temperature: oglje žari; žica v žarnici žari; močno žareti; rdeče, rumeno žareti; brezoseb. v peči žari in prasketa
2. oddajati, dajati močno svetlobo: sonce žari; zvezde žarijo, star. se žarijo na nebu / ulične svetilke so belo žarele / sonce je žarelo vanj in ga slepilo
// imeti močen sij, žar: zarja žari na obzorju; zjasnilo se je in nebo je spet žarelo / ekspr. zunaj žari dan je jasen, sončen dan
3. zaradi velike razgretosti oddajati močno toploto: krušna peč v kotu je žarela / ekspr. sonce je pripekalo, da je dolina kar žarela
// biti zelo razgret od bolezni, napora: bolnik je ves žarel; brezoseb. plesalci so plesali, da je žarelo iz njih / lica ji žarijo od mrzlega vetra
4. ekspr. kazati zelo močno pozitivno čustveno vznemirjenost: žareti od sreče, veselja; ob pogledu na sina je mati vsa žarela / obraz ji je žarel v navdušenju; v nemirnem pričakovanju so ji oči vročično žarele
5. ekspr. odražati se, kazati se v živih barvah: izza listov so žarele zrele jagode; med pšenico je žarel mak / gozd žari v jesenskih barvah; brezoseb. na pobočju je žarelo od resja
// odbijati svetlobo: na rokah so ji žareli prstani / morje je žarelo v luninem svitu / cesta je belo žarela se je belo odražala
6. odražati se, kazati se v veliki meri: iz njenih oči je žarelo upanje; z obraza, na obrazu mu žari pogum, veselje / v očeh ji žari milina milo, prijazno gleda
● 
ekspr. rana žari in oteka je vroča, boleča; knjiž. njegovo ime je začelo žareti postal je slaven; ekspr. ženska je kar žarela od samega zlata je imela na sebi veliko zlatega nakita; knjiž. njeno oko je žarelo vanj gledala ga je prevzeto, z velikim zanimanjem; ekspr. žarela je v sijaju mladostne lepote bila je mlada in lepa; ekspr. pobočja žarijo v soncu so močno obsijana, osvetljena
    žarèč -éča -e:
    bliski so žareč švigali z oblaka na oblak; žareč od sreče pripovedovati kaj; prstan z žarečimi kamni; žareč puščavski pesek; otrok je bil ves žareč; žareča lava, žica; žareče zvezde; žarečih lic so odhajali domov; pihati v žareče oglje; v soncu žareča okna; žareče oči
     
    trajno žareča peč peč na trdno gorivo, ki sorazmerno dolgo izgoreva; prisl.: žareče pogledati koga
SSKJ²
žéhtati -am nedov. (ẹ̑pog.
1. prati zlasti ročno navadno večjo količino perila: v ponedeljek je mati žehtala / žehtati perilo
2. slabš., v zvezi z ga piti (alkoholne pijače): spet so ga žehtali
3. ekspr. opominjati, oštevati: na sestanku so ga pošteno žehtali
Celotno geslo Frazemi
želódec Frazemi s sestavino želódec:
bíti kómu v želódcu, iméti dóber želódec, iméti kóga/kàj v želódcu, iméti véčje očí kot želódec, láčen, da kómu pájki prédejo po želódcu, láčen, da se déla kómu pajčevína po želódcu, láčen, da se v želódec vídi, na prázen želódec, ne iméti [dóbrega] želódca, obležáti kómu v želódcu, píti na prázen želódec, v želódcu je kàj obležálo kómu, v želódcu krúli kómu, želódec krúli kómu, želódec se obráča kómu, želódec se obŕne kómu, želódec se ogláša [kómu], želódec se vzdígne kómu, želódec se vzdigúje kómu
SSKJ²
žêna -e tudi ž, rod. mn. žên in žená (é)
1. poročena ženska v odnosu do svojega moža: ima ženo in dva otroka; izgubiti, zapustiti ženo; skrbeti za ženo; prišel je z ženo; bila mu je dobra žena / postala sta mož in žena poročila sta se; dati komu hčer za ženo privoliti v njeno poroko s kom; za ženo ima Korošico njegova žena je Korošica; vzel jo je za ženo oženil, poročil se je z njo
2. dorasla oseba ženskega spola, zlasti starejša: ta žena je njena mati; plemenita kmečka žena; usmiljene žene so poskrbele zanje / publ.: upoštevati iniciativo žená žensk; osvajalec žená
// dorasla oseba ženskega spola kot nosilec kake dolžnosti, kakega poklica: popisal je več znamenitih žen / skrb za žene matere; moralna podoba žene zdravnice
● 
šalj. biti blažen med ženami biti edini moški med ženskami; nar. koroško bela žena lepi, mladi ženski podobno bitje, ki živi v gozdu ali v vodi; vila; pesn. bela žena smrt; nar. leva žena ženska, ki ima spolno razmerje z moškim, poročenim z drugo žensko; zastar. porodna žena porodnica; dan žená praznik mednarodnega ženskega gibanja 8. marca; bila sta kakor mož in žena živela sta skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze; vznes. dobra žena je božji dar srečen je, kdor ima dobro ženo; preg. žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena
♦ 
etn. bela žena po ljudskem verovanju mladi, lepi ženski podobno bitje, ki pomaga ženam pri porodu in varuje njihove otroke pred zlim; žalik žena po ljudskem verovanju mladi ženski podobno bitje s čarovno močjo, ki pomaga ubogljivim radodarnim ljudem in muči vanj zaljubljene moške; rel. svetopisemske žene
Svetokriški
žena -e ž žena: ena shena im. ed. v'Egijpti eniga krokotila je lubila kakor ena Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ katero dolshnoſt je dobru ſposnala, inu dopolnila ta bogaboyezha shena im. ed. Samuelava Mati: Leta Sena im. ed. Anna s' imenam ǀ jeſt ſim ſtarishi, kakor moja ſhena im. ed. ǀ proshna, inu molitva te brumne shene rod. ed. ǀ ti kateri raven tvoje shene rod. ed. druge lubish ǀ Bug pokashe tei shalosni sheni daj. ed. en frishen ſtudenz ǀ de ima damu k'ſvoi ſheni daj. ed. Bersabei pojti ǀ Ie proſsu S. Peter sa to martvo sheno tož. ed. Tabitho ǀ ſo bili perpelali eno shenoc tož. ed. v' presheſtvi sapopadano ǀ kakor ſe vidi v'taisti kananejerski sheni mest. ed. greshni ǀ Palemnon s' ſvoio sheno or. ed. je takulepu, zhednu inu mijrnu shivel ǀ Njega sapuvid je de brat ima brata, ſestro ſaurashit, de mosh s'sheno or. ed. ſe ima kregat ǀ Duej sheni im. dv. blisu tiga meſta Bomberg pod enem drevam ſò ſijdele ǀ njega dvej shene im. mn./dv. ſò porodile 12. Patriarkou Judouſkiga Roda ǀ Israelske shene im. mn. ſo njemu nepruti shle s'zittrami ǀ nej sadosti de tuijh shen rod. mn. neshelish ǀ Chriſtus JESUS je bil naſitil pet taushent mosh bres shien rod. mn., inu otruk s' ſamy peterimi Kruhi ǀ s'kusi lepoto Sidoniterskih shenn rod. mn. ǀ jokajne vaſhih ſtarisyh, ſolſe vash shenih rod. mn., inu otrouk ǀ hozhe Dekelzom, inu tem brumnom shenam daj. mn. nijh poshtejne poſili vsetti ǀ slaſti rejshi vſe shene tož. mn. od nevarnoſti, inu terplejna v' porodi ǀ karkuli per drugyh shenah mest. mn. je vidla ſim mogal taiſti kupit ǀ Sa drugimi shenami or. mn. hodesh ǀ nezhiſtoſt, inu loterijo s'Moabiterskimy shenamij or. mn. ſo tribali ǀ je preſelzo v'rokah dershal, inu v'mej shenamy or. mn. ſedel, inu predel
SLA 1
ženin
Glej:
SLA 1
ženska
Glej:
Jezikovna
Ženska, ki doji lastnega otroka

Kako pravilno imenujemo žensko, ki doji lastnega otroka? Našla sem le izraz dojilja za žensko, ki doji tujega otroka.

Celotno geslo Frazemi
življênje Frazemi s sestavino življênje:
bíti na prágu življênja, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, dragó prodáti svôje življênje, ígra z življênjem, igránje z življênjem, igráti na življênje in smŕt, igráti se z življênjem, igráti se z življênji, kóckanje z življênjem, kóckati z življênjem, kóckati z življênji, na prágu življênja, na življênje in smŕt, níhati med življênjem in smŕtjo, plačáti kàj z življênjem, poslávljati se od življênja, poslovíti se od življênja, postáviti življênje na kócko, postávljati življênje na kócko, prebíjati se skozi življênje, spopádati se na življênje in smŕt, užívati življênje z velíko žlíco, v cvétu življênja, viséti med življênjem in smŕtjo, vzéti kómu življênje, vzéti si življênje, življênje iz dnéva v dán, življênje iz kóvčka, življênje iz rôk v ústa, življênje kóga je na nítki, življênje kóga visí na lásu, življênje kóga visí na nítki, življênje na korúzi, življênje na lúni, življênje na túj račún, življênje na velíki nôgi, življênje ob krúhu in vôdi, življênje od dánes do jútri, življênje v sénci smŕti, življênje v slonokoščénem stôlpu, življênje za rešêtkami
Prekmurski
žláhta tudi žlájhta tudi žlájta -e ž
1. sorodstvo, sorodniki: ni Mati, ni drüga nikakse féle 'slájhta SIZ 1807, 4; tivárisa, ali nej ſzprepovejdane 'zlájte oſzvoijo KŠ 1754, 220; Od 'zláhte BKM 1789, 428; Od 'slájhte SŠ 1796, 158; povrnouti moremo nyihovoj 'zlájhti KŠ 1754, 53; Jaz tebé vzemem, ne pa tvojo cêlo 'zlájto AIP 1876, br. 9, 5; da ſzi pogocsimo z-drügov poſtenov 'slájhtov SIZ 1807, 21
2. rod: Sto je Kriſztuſa mati i 'zlájta KŠ 1771, 109; Poroudo ſze je od 'Zidovſzki roditelov 'zlájhte KŠ 1771, 157; Od raſzpétoga Kriſztuſa 'zlájte KŠ 1771, 328; nyegovoga národa ino 'slájhte je naplodo SIZ 1807, 4
SSKJ²
župánja -e ž (ā)
1. predstojnica občine: izvoliti županjo; kabinet županje; kandidatka za županjo / ljubljanska, mariborska županja
2. star. županova žena: vplivna županja
● 
ekspr. mati županja
Pleteršnik
župánja, f. die Frau des župan, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Štrek.; mati županja, Erj. (Izb. sp.), Jurč.; (tudi v narodnih pesnih in ribniških smešnicah).
Število zadetkov: 1138