Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
opasíłən, -łna, adj. Kirchweih-: opasȋłna nedelja, der Kirchweihsonntag, Cig.
Prekmurski
palmárum -a m cvetna nedelja: Epiſt. na Palmarum ali czvetno Nedelo KŠ 1771, 594
Pleteršnik
pę́tək, -tka, m. 1) der Freitag; veliki p., der Charfreitag; v petek in svetek, an Werk- und Feiertagen; eno obleko imam za petek in svetek; kadar bo v petek nedelja = nikoli, Cig.; — 2) suhi p., der Riesenbockkäfer (cerambyx heros), Ip.-Erj. (Torb.).
Celotno geslo Frazemi
petêlin Frazemi s sestavino petêlin:
gálski petêlin, gálski petelíni, kot petêlin na gnóju, rdéči petêlin, spustíti rdéčega petelína, ukrotíti rdéčega petelína, vstájati s petelíni, zbújati se s petelíni
SSKJ²
píkniški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na piknik: pikniški jedilnik; pikniška kulinarika, ponudba; pikniška oprema / pikniški prostor / pikniški turizem; pikniška nedelja
Celotno geslo Frazemi
pljúča Frazemi s sestavino pljúča:
iz pólnih pljúč, kričáti iz pólnih pljúč, zadíhati s pólnimi pljúči, zapéti iz pólnih pljúč, zasmejáti se iz pólnih pljúč
SSKJ²
pòbínkošten -tna -o prid. (ȍ-ȋ)
v krščanstvu nanašajoč se na čas po binkoštih: sedma pobinkoštna nedelja / pobinkoštni čas
Pravopis
pòbínkošten -tna -o (ȍȋ)
pòbínkoštni -a -o (ȍȋ) ~a nedelja
Jezikovna
Pomen krajevnih imen »Tovsto«, »Tolsti Vrh« in praznika »svetoščeva/šentoščeva nedelja«

V okolici Celja je več zanimivih krajevnih imen: Tovsto, Tolsti Vrh. Kakšen je izvor in prvotni pomen teh imen? Davno ime za romarski shod na Svetini je svetoščeva nedelja, ali šentoščeva nedelja. Ima oboje isti pomen? Kakšnega?

Celotno geslo Frazemi
ponedéljek Frazemi s sestavino ponedéljek:
máčkast ponedéljek, máčkov ponedéljek, plávi ponedéljek
Celotno geslo Etimološki
ponedẹ̑ljek -ljka m
Pleteršnik
povelikonóčən, -čna, adj. nach Ostern fallend: povelikonočna nedelja, SlN.
SSKJ²
práznik1 -a m (á)
1. dan, ko se navadno ne dela, posvečen kakemu pomembnemu dogodku ali spominu nanj: jutri bo praznik; označiti praznike na koledarju z rdečo barvo; bilo je ravno na praznik; čestitati delovnim ljudem k prazniku, za praznik, ob prazniku; za praznike je prišel domov; ob nedeljah in praznikih je hodil v hribe / domači praznik v okviru družine; dan, ko se pri hiši zakolje prašič; državni, krajevni, občinski praznik; publ. dvojni praznik rojstni dan in god; kulturni praznik; novoletni prazniki; praznik dela prvi maj / kot voščilo vesele praznike
// rel. dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo iz cerkvene zgodovine: veseliti se praznikov / božični prazniki božič, novo leto in (sveti) trije kralji; zapovedani prazniki ki se praznujejo kot nedelja; obhajati praznik praznovati / cerkveni praznik
// ekspr., v povedni rabi dan, ki je po čem tak kot praznik: ko se je sin vrnil, je bil zanjo velik praznik
● najino življenje bo en sam praznik veselo, brezskrbno; ni vsak dan praznik človek (pri delu) nima vedno uspeha
2. mn., zastar. počitnice: vsa leta je praznike preživljal pri stricu na deželi; ob praznikih je hodil na morje
Pleteršnik
predpȗstən, -stna, adj. Faschings-; predpustna nedelja, predpustna veselica.
SSKJ²
prespáti -spím dov., prespì prespíte; prespál (á í)
1. speč prebiti, preživeti: noč je mirno prespal; tretjino življenja človek prespi / fant je dogodek prespal in zjutraj ni vedel nič o njem / na vlaku je prespal vse postaje do Ljubljane / prespati dogovorjeni znak
♦ zool. nekatere živali zimo prespijo prebijejo, preživijo v stanju, podobnem spanju
// speč preiti kako časovno točko, mejo: ker se je bal prespati dogovorjeno uro, se je vso noč zbujal
// prenočiti: prespal je kar pod kozolcem; prespal je doma, nato je odšel / v kraju je lani prespalo skoraj sto tisoč turistov
2. s spanjem doseči prenehanje kakega stanja: najprej prespi svojo pijanost; ko so prespali utrujenost, so nadaljevali pot
3. ekspr. s spanjem, čakanjem časovno oddaljiti se od česa: ko je poraz, razočaranje prespal, je začel misliti bolj kritično / stvar dvakrat, trikrat prespi, preden se odločiš počakaj nekaj časa
    prespáti se 
    s spanjem se okrepiti: tri dni je popival, nato se je prespal in začel spet delati; jutri bo nedelja, pa se bom prespal
    prespán -a -o:
    biti prespan in spočit; za njim je slabo prespana noč
SSKJ²
proščênjski -a -o prid. (ē)
nanašajoč se na proščenje: proščenjsko slavje / proščenjska nedelja
Pravopis
proščênjski -a -o (é; ȇ) ~a nedelja
Pleteršnik
próšnji, adj. Bitt-, Cig.; p. teden, die Bittwoche, die Kreuzwoche, Dol.; prošnji dan, Cig.; prošnja nedelja, M.; — p. glas, bittender Ton, SlN.
SSKJ²
pústen -tna -o prid. (ū)
nanašajoč se na pust: pustna prireditev, zabava / pustni čas; pustni običaji; pustne šeme / pustni krofi
♦ etn. pustni torek torek v šestem tednu pred prvo pomladansko polno luno; pustna nedelja nedelja pred pustnim torkom
Celotno geslo Kostelski
pustni ► ˈpüːstnė -a -ȯ prid.
Število zadetkov: 170