Predlog
Notranjskega regijskega parka samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
regijski park v občini Cerknica
IZGOVOR: [nótran’ski régijski párk], rodilnik [nótran’skega régijskega párka]
PRIMERJAJ: notranjski
Zadetki iskanja
Celotno geslo
ePravopis
Notranjski regijski park
Celotno geslo
Frazemi
nòž Frazemi s sestavino nòž:
bíti [si] na nòž, bòj na nòž, bojeváti se na nòž, boríti se na nòž, držáti nòž na gŕlu kóga, ígra na nòž, igráti na nòž, íti na nòž, íti pod nòž, izostrén kot nòž, kot bi kdó kómu porínil nòž v srcé, kot nòž v hŕbet [kómu/čému], mórati pod nòž, nabrúšen kot nòž, nastáviti kómu nòž na gŕlo, nòž na gŕlu kóga, nòž v hŕbet [kómu/čému], óster kàkor nòž, óster kot nòž, postáviti kàj na nòž, zabôsti kómu nòž v hŕbet, zaríniti kómu nòž v hŕbet, zasadíti kómu nòž v hŕbet
bíti [si] na nòž, bòj na nòž, bojeváti se na nòž, boríti se na nòž, držáti nòž na gŕlu kóga, ígra na nòž, igráti na nòž, íti na nòž, íti pod nòž, izostrén kot nòž, kot bi kdó kómu porínil nòž v srcé, kot nòž v hŕbet [kómu/čému], mórati pod nòž, nabrúšen kot nòž, nastáviti kómu nòž na gŕlo, nòž na gŕlu kóga, nòž v hŕbet [kómu/čému], óster kàkor nòž, óster kot nòž, postáviti kàj na nòž, zabôsti kómu nòž v hŕbet, zaríniti kómu nòž v hŕbet, zasadíti kómu nòž v hŕbet
SSKJ²
nrávstven -a -o prid. (ȃ)
knjiž. moralen:
a) z nravstvenega stališča je tako dejanje nedopustno / tega ne bi smel storiti, to vendar ni nravstveno
b) nravstvena načela / nravstvena neoporečnost, zrelost / nravstvena vzgoja otrok / filozofsko-nravstveni nauk
♦ filoz. nravstvena filozofija etika; pravn. nravstveno spričevalo nekdaj listina, ki jo izda občina o vedenju osebe
knjiž. moralen:
a) z nravstvenega stališča je tako dejanje nedopustno / tega ne bi smel storiti, to vendar ni nravstveno
b) nravstvena načela / nravstvena neoporečnost, zrelost / nravstvena vzgoja otrok / filozofsko-nravstveni nauk
♦ filoz. nravstvena filozofija etika; pravn. nravstveno spričevalo nekdaj listina, ki jo izda občina o vedenju osebe
- nrávstveno prisl.:
to ga je nravstveno dvignilo
SSKJ²
núditi -im, in nudíti in núditi -im nedov.(ū ȗ; ī ú)
1. delati, da lahko kdo kaj dobi, kupi, najame: nuditi hrano in prenočišče; knjižnica nudi bralcem domačo in tujo literaturo; v trgovini nudijo raznovrstno blago / nuditi celodnevno oskrbo / nuditi blago na kredit; publ. po petnajstem septembru nudimo storitve, usluge po znižanih cenah / nuditi veliko izbiro blaga imeti
2. publ. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; dajati: plantažni nasad nudi sto vagonov jabolk / stanovanje nudi dovolj udobja; prazna hiša jim je nudila zavetje
// povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dogodek nam nudi priložnost, da popravimo zamujeno; ne nudite jim povoda za prepir; nuditi komu zgled poguma / delo mi nudi srečo in zadovoljstvo; poslušanje glasbe mi nudi velik užitek / šola nudi izobrazbo izobražuje / z oslabljenim pomenom: okno, terasa nudi lep razgled; lep primer za to nudi sosednja občina; z gradu se nudi lep pogled na mesto
// imeti, vsebovati: dokumenti nudijo zanimive informacije / problem nudi dovolj gradiva za obravnavo
3. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: nuditi ljudem razvedrilo; za ogrevano sobo nudim inštrukcije sem pripravljen inštruirati; nasprotnik je nudil močen odpor se je zelo upiral; nuditi pomoč pomagati
4. zastar. siliti, spodbujati: položaj nas nudi, da to storimo
● publ. čeprav so mu nudili nagrado, dela ni sprejel ponujali, obljubljali; publ. nuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; želeti se s kom poročiti
1. delati, da lahko kdo kaj dobi, kupi, najame: nuditi hrano in prenočišče; knjižnica nudi bralcem domačo in tujo literaturo; v trgovini nudijo raznovrstno blago / nuditi celodnevno oskrbo / nuditi blago na kredit; publ. po petnajstem septembru nudimo storitve, usluge po znižanih cenah / nuditi veliko izbiro blaga imeti
2. publ. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; dajati: plantažni nasad nudi sto vagonov jabolk / stanovanje nudi dovolj udobja; prazna hiša jim je nudila zavetje
// povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dogodek nam nudi priložnost, da popravimo zamujeno; ne nudite jim povoda za prepir; nuditi komu zgled poguma / delo mi nudi srečo in zadovoljstvo; poslušanje glasbe mi nudi velik užitek / šola nudi izobrazbo izobražuje / z oslabljenim pomenom: okno, terasa nudi lep razgled; lep primer za to nudi sosednja občina; z gradu se nudi lep pogled na mesto
// imeti, vsebovati: dokumenti nudijo zanimive informacije / problem nudi dovolj gradiva za obravnavo
3. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: nuditi ljudem razvedrilo; za ogrevano sobo nudim inštrukcije sem pripravljen inštruirati; nasprotnik je nudil močen odpor se je zelo upiral; nuditi pomoč pomagati
4. zastar. siliti, spodbujati: položaj nas nudi, da to storimo
● publ. čeprav so mu nudili nagrado, dela ni sprejel ponujali, obljubljali; publ. nuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; želeti se s kom poročiti
- núditi se, in nudíti se in núditi se publ., navadno z dajalnikom
ponujati se, kazati se: nudi se nam dober izhod; nudi se ugodna rešitev / vojakom se je povsod nudila enaka slika: požgane hiše, mrtvi ljudje / nudi se nam prilika prebiti dopust na morju
● zastar. pred beznicami so se nudile prostitutke so se nastavljale, ponujale
Urbanizem
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
občẹ̑stvo -a s
Celotno geslo
Etimološki
ọ̄bči -a prid.
SSKJ²
óbčina -e ž (ọ̑)
1. temeljna enota lokalne samouprave: združiti občine; gospodarsko razvita občina; organi občine; prebivalci občine; statut občine / pomembnejši kraji v občini na ozemlju občine / občina Grosuplje, Ljubljana, Maribor
// organi občine: občina je naročila zazidalni načrt; odnos občine do zasebnega sektorja / delati na občini
// poslopje, stavba, v kateri ima taka enota sedež: iti na občino; zbrati se pred občino
// do 1965 osnovna upravna enota okraja: občine in okraji
2. v zvezi katastrska občina enota, ki obsega vsa zemljišča svojega območja: del posestva ima v drugi katastrski občini
● pasti občini v breme živeti na stroške občine; zastar. list si je pridobil majhno občino malo naročnikov, bralcev; star. sprejeti koga v svojo občino skupnost, družbo
♦ pravn. davčna občina v stari Avstriji enota, ki šteje najmanj 285 ha obdavčenih zemljišč; domovinska občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; zgod. glavna občina od 1814 do 1850 upravna enota, ki usklajuje delo podobčin
1. temeljna enota lokalne samouprave: združiti občine; gospodarsko razvita občina; organi občine; prebivalci občine; statut občine / pomembnejši kraji v občini na ozemlju občine / občina Grosuplje, Ljubljana, Maribor
// organi občine: občina je naročila zazidalni načrt; odnos občine do zasebnega sektorja / delati na občini
// poslopje, stavba, v kateri ima taka enota sedež: iti na občino; zbrati se pred občino
// do 1965 osnovna upravna enota okraja: občine in okraji
2. v zvezi katastrska občina enota, ki obsega vsa zemljišča svojega območja: del posestva ima v drugi katastrski občini
● pasti občini v breme živeti na stroške občine; zastar. list si je pridobil majhno občino malo naročnikov, bralcev; star. sprejeti koga v svojo občino skupnost, družbo
♦ pravn. davčna občina v stari Avstriji enota, ki šteje najmanj 285 ha obdavčenih zemljišč; domovinska občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; zgod. glavna občina od 1814 do 1850 upravna enota, ki usklajuje delo podobčin
Pravopis
óbčina -e ž (ọ̑) gospodarsko razvite ~e; ~ Tolmin; katastrska ~; knj. pog.: ~ je naročila zazidalni načrt |organi občine|; iti na ~o |na sedež organov občine|; zbrati se pred ~o |pred poslopjem|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
ọ̑bčina -e ž
Pleteršnik
ǫ́bčina, f. 1) der gemeinschaftliche Grund: ta pašnik je občina, Rib.-Levst. (Nauk); die Gemeindeweide, M., vzhŠt.-C.; — 2) die politische Gemeinde, Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; davkovska o., die Steuergemeinde, Nov.; — bogočastna o., die Cultusgemeinde, DZ.; — 3) o. svetnikov, die Communion der Heiligen, Jan. (H.).
Prekmurski
òbčina -e ž
1. občestvo, skupnost: Obcſina naſſa je z-Otsom i ſz-Szinom nyegovim KŠ 1754, 137; Eta rejcs, obcſinſztvo, ali obcſina, ká'ze KŠ 1754, 204; moucs, ſz-ſterov ſze zobcſine vö zapréjo KŠ 1754, 195; Dika, poſtenyé zkrſztsánſzke obcſine Bojdi BKM 1789, 128; Etak je vszáki delaven cslovek kotriga obcsine KAJ 1870, 105; Liki Szvéczi med ſzebov obcſino májo, tak i z-Bougom KŠ 1754, 137; naj i vi obcsino máte znami KŠ 1771, 726; Kákso Obcsino májo med ſzebom právi Krſztsanye KMK 1780, 21; Ka je oni cséſzt, steri vtoj obcſini ſcséjo 'ziveti KŠ 1754, 133; neobsztojijo ni gresniczi vu obcsini ti pravicsni TA 1848, 3; pouleg tejh ſzo ſze drüga tiváriſtva, ali obcsine nej ſtele ravnati KM 1790, 90
2. občina: Sztroskom 'Seleznoga Vármegyéva Obcsine vöstampani KOJ 1833, I; Iszcsi haszek obcsine KAJ 1848, 176; Pred obcsinov ſzta pravicsno, i dreſzélno pripovidávala ſzvoj ſztális KM 1790, 62
1. občestvo, skupnost: Obcſina naſſa je z-Otsom i ſz-Szinom nyegovim KŠ 1754, 137; Eta rejcs, obcſinſztvo, ali obcſina, ká'ze KŠ 1754, 204; moucs, ſz-ſterov ſze zobcſine vö zapréjo KŠ 1754, 195; Dika, poſtenyé zkrſztsánſzke obcſine Bojdi BKM 1789, 128; Etak je vszáki delaven cslovek kotriga obcsine KAJ 1870, 105; Liki Szvéczi med ſzebov obcſino májo, tak i z-Bougom KŠ 1754, 137; naj i vi obcsino máte znami KŠ 1771, 726; Kákso Obcsino májo med ſzebom právi Krſztsanye KMK 1780, 21; Ka je oni cséſzt, steri vtoj obcſini ſcséjo 'ziveti KŠ 1754, 133; neobsztojijo ni gresniczi vu obcsini ti pravicsni TA 1848, 3; pouleg tejh ſzo ſze drüga tiváriſtva, ali obcsine nej ſtele ravnati KM 1790, 90
2. občina: Sztroskom 'Seleznoga Vármegyéva Obcsine vöstampani KOJ 1833, I; Iszcsi haszek obcsine KAJ 1848, 176; Pred obcsinov ſzta pravicsno, i dreſzélno pripovidávala ſzvoj ſztális KM 1790, 62
Celotno geslo
Pohlin
]
Urbanizem
Geografija
Celotno geslo
Kostelski
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- ...
- 11
- Naslednja »
Število zadetkov: 207
Dostopnost