Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Urbanizem
občínska césta -e -e ž
Pravo
občínska táksa -e -e ž
SSKJ²
občínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na občino: občinske meje; občinsko središče / občinski forumi, organi; občinski proračun, statut; občinsko turistično društvo / občinska politika / občinska stavba; občinsko zemljišče / ekspr. občinski mož občinski odbornik; uslužbenec na občini; občinski odbor v stari Jugoslaviji izvoljen organ, ki odloča v pristojnosti občine o stvareh v občini; občinski ljudski odbor od 1952 do 1963 izvoljen organ, ki odloča v pristojnosti občine o stvareh v občini; občinski odbornik član občinskega odbora; član občinskega ljudskega odbora; občinski praznik praznik, ki se praznuje v okviru občine; občinski sluga nekdaj nižji uslužbenec na občini, ki opravlja pomožna dela; občinski svetnik v stari Avstriji član mestnega sveta v mestnih občinah z lastnimi statuti; občinski tajnik nekdaj kdor opravlja pisarniške posle na občini; občinske ceste ceste, ki omogočajo promet na območju občine; občinski svet; občinsko dete nekdaj otrok brez staršev, za katerega skrbi občina
 
ekspr. moje kolo ni občinsko ne dovolim, ne želim, da bi ga kdorkoli uporabljal
 
pravn. občinsko sodišče nekdaj prvostopenjsko sodišče za manj važne pravne zadeve
Celotno geslo Etimološki
občȋnski – glej ọ̑bčina
Celotno geslo Kostelski
občinskiọpˈčiːnskė -a -ȯ prid.
Urbanizem
občínski stanovánjski prográm -ega -ega -a m
Urbanizem
občínski stanovánjski sklàd -ega -ega skláda m
Celotno geslo Etimološki
občȋnstvo -a s
Celotno geslo Sprotni
obkólpski pridevnik
    1. ki je v zvezi s kraji ob reki Kolpi 
      1.1 ki poteka, se izvaja v krajih ob reki Kolpi  
      1.2 ki je iz krajev, deluje v krajih ob reki Kolpi  
STALNE ZVEZE: obkolpska cesta
Prekmurski
obravnávati -am nedov. urejati: Vsaka občina má svojega sodca, pisáča i drüge ravnitele, šteri občinske posle obravnávajo BJ 1886, 22
Pleteršnik
obrẹ́žən, -žna, adj. längs des Ufers stattfindend oder befindlich, Küsten-, Cig., Jan.; obrẹ̑žna občina, eine Ufergemeinde, DZkr.; obrežno plovstvo, die Küstenschiffahrt, DZ.
Pravopis
obségati -am nedov. -ajóč, -áje; obséganje (ẹ́; ẹ̑) publ. kaj Ta občina ~a več vasi vanjo spada; Roman ~a tristo strani ima
Celotno geslo Sprotni
odločeválka samostalnik ženskega spola
    ženska ali država, ustanova, ki o čem odloča, zlasti v političnih, gospodarskih, družbenih zadevah 
Urbanizem
omejítev lastnínske pravíce do nèpremičníne -tve -- -- -- -- ž
Celotno geslo Hipolit
opčina samostalnik ženskega spola

GLEJ: občina

Celotno geslo Frazemi
ôreh Frazemi s sestavino ôreh:
bíti tŕd ôreh za kóga, kàkor bi oréhe tólkel, kot bi oréhe strésal, naletéti na tŕd ôreh, ne bíti vréden píškavega oréha, smejáti se, kot bi oréhe strésal, stréti tŕd ôreh, tŕd ôreh
Pravo
oséba jávnega práva -e -- -- ž
Celotno geslo Sinonimni
ovírati -am nedov.
1.
kaj oteževati ali preprečevati gibanje, premikanje
SINONIMI:
ekspr. hromiti, ekspr. mrtvičiti, ekspr. mrtviti
2.
koga povzročati, da kdo ne more delati, opravljati česa, uresničevati svojih nalog, načrtov
SINONIMI:
delati težave komu, podstavljati noge komu, star. biti napoten komu, ekspr. biti napoti komu, nar. biti na zadevi komu, knj.izroč. biti ovira za koga, ekspr. biti v nadlego komu, ekspr. biti v napotje komu, ekspr. biti za coklo komu, ekspr. biti za nadlego komu, ekspr. biti za napoto komu, ekspr. delati nadlego komu, ekspr. delati napotje komu, ekspr. delati napoto komu, ekspr. metati polena pod noge komu, ekspr. motiti2, ekspr. mrtvičiti, ekspr. mrtviti, ekspr. nagajati, knj.izroč. napotovati1, knj.izroč. onemogočati, ekspr. stopati na pot komu, nar. zadevati se, ekspr. zastavljati pot komu, neknj. pog. ženirati
GLEJ ŠE SINONIM: zavirati1
Celotno geslo Frazemi
pámet Frazemi s sestavino pámet:
bíti bòlj počásne pámeti, bíti krátke pámeti, bíti ob pámet, govoríti na pámet, iméti krátko pámet, iméti kúrjo pámet, iméti vèč sréče kot pámeti, kúrja pámet, naučíti kóga/kàj pámeti, ne govoríti na pámet, niti na kônec pámeti ne páde kómu, niti na kràj pámeti ne páde kómu, níti na kràj pámeti ne príde kómu, príti k pámeti, ptíčja pámet, solíti kómu pámet, správiti kóga k pámeti, správiti kóga ob pámet, správljati kóga ob pámet, učíti se na pámet
pártner pártnerja samostalnik moškega spola [pártner]
    1. oseba v odnosu do osebe, s katero je v ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem
      1.1. kdor ima s kom spolno razmerje
    2. ena od oseb v paru, ki je udeležen v določeni, zlasti športni aktivnosti
    3. oseba, ki s kom sodeluje na določenem področju
      3.2. iz biologije organizem, ki živi v povezavi z drugim organizmom
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Partner in angl. partner iz stfrc. parçonier iz stfrc. parçon‛del, delež’ < lat. partītiō ‛razdelitev’, prvotno torej ‛déležnik’ - več ...
Število zadetkov: 207