Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Začetnica pri skrajšanih stvarnih lastnih imenih (»Uredba«) in sklicevanje na skrajšana imena

Zanima me, kako bi zapisali naslednje skrajšane naslove predpisa, katerega polno uradno ime se glasi:

Uredba (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih

  • polni uradni naslov brez datuma in subjekta, ki je predpis sprejel: U/uredba (ES) št. 862/2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih

  • skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta, številke in nekaj besed iz polnega naslova: U/uredba (ES) št. 862/2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti

  • skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta in številke: U/uredba (ES) št. 862/2007

  • skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta in nekaj besed iz polnega naslova: U/uredba o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti

In še drugi del vprašanja:

Kako je z veliko začetnico pri lastnih imenih, kadar pred njimi stoji kazalni zaimek? Je velika začetnica v naslednjih dveh primerih upravičena?

  • Sporazum, sestavljen v 11 uradnih jezikih Evropske unije (španščina, danščina, nemščina, grščina, angleščina, francoščina, italijanščina, nizozemščina, portugalščina, finščina, švedščina) je bil objavljen v UL L 97, 30.3.1998, str. 2. Češka, estonska, latvijska, litovska, madžarska, malteška, poljska, slovaška in slovenska različica so objavljene v tem Uradnem listu Evropske unije.
  • Na podlagi [ … ] ZZVZZ in ZUTPG) [ … ] objavlja Zavod v tem Uradnem listu RS javni razpis programa izvajanja šolanja psov vodičev slepih zavarovanih oseb.

Jezikovna
Začetnica v imenu predora »Golo rebro« in komentar pravopisne reforme v Pravopisu 8.0

Ali se beseda rebro pri besedni zvezi predor Golo rebro piše z veliko ali malo začetnico?

SSKJ²
zadéva2 -e ž (ẹ̑)
1. kar je, se dogaja in je predmet določene obravnave, zlasti uradne: obravnavati, reševati, urejati zadevo / zadevo je prevzel znan advokat
2. nav. mn., s prilastkom kar je v zvezi s predmetom, kot ga določa prilastek, in česar ni potrebno, mogoče natančneje poimenovati: odločati o družbenih, gospodarskih, javnih zadevah; družinske, zasebne zadeve; upravne zadeve / notranje, zunanje zadeve države; tekoče zadeve
3. stvar: zadeva poteka po predpisih; zadeva je nujna, resna, sumljiva / v marsikateri zadevi ga večina prekaša / zadeve se moraš čim prej lotiti / pisati o vsakdanjih zadevah / zaupne zadeve / tako ravnanje je tvegana zadeva / notranja ureditev je zadeva vsake države in njenega ljudstva
● 
ekspr. srčne zadeve ljubezenska čustva; publ. brzojaviti v zadevi predsednikovega obiska zaradi
Jezikovna
Zadeva v e-pošti: pisanje z malo ali veliko začetnico

Glede pisanja e-sporočil me zanima, ali je treba začetek besedila v polju "Zadeva" pisati z veliko ali malo začetnico.

Primer 1: Zadeva: v Brežicah začetek državnega prvenstva v motokrosu ali Zadeva: V Brežicah začetek državnega prvenstva v motokrosu

Ob tem še podvprašanje: ali je razlika, če je v stavku povedek, kot je navedeno v primeru 2?

Primer 2: Zadeva: v Brežicah se je začelo državno prvenstvo v motokrosu ali Zadeva: V Brežicah se je začelo državno prvenstvo v motokrosu

Pravopis
zádnji -a -e (ȃ) ~ del ladje; vznes.: ~ dom |grob|; ~ smisel življenja |bistveni, najgloblji|; nevtr. ~a stran; poud.: ~a beseda znanosti |najnovejše dognanje|; To je moja ~a beseda |nepreklicni sklep|; ~a ura je prišla |čas smrti|; vznes. spregovoriti v ~e slovo |ob pogrebu|
zádnji -ega m, člov. (ȃ) poklicati ~ega; pojm. plačati ~ega |zadnji dan v mesecu|
zádnja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) po tekmi potolažiti ~o; nečlov., neknj. pog. brcniti koga v (ta) ~o v zadnjico
zádnje -ega s, pojm. (ȃ) To ~ ne drži
do zádnjega prisl. zv. (ȃ) čas. ~ ~ upati, da se bo posrečilo |do zadnjega trenutka|; poud. pisati ~ ~ |do konca življenja, do smrti|; mer., poud. vzeti komu vse ~ ~ |popolnoma vse|
zádnjost -i ž, pojm. (ȃ)
Jezikovna
Zakaj je v kratici »covid-19« uporabljen vezaj?

Če pišemo kratice, naj v njih ne bi bilo znakov, ki ničesar ne povedo, ne pomagajo pri izgovarjavi, ni od njih nobene koristi. Zakaj ne zapišemo enostavneje covod19 in sklanjamo covida19?

Če so kratice velike črke, naj bi pred obrazilom bil vezaj, npr. TEŠ6, TEŠ-a6 - brez presledkov med črkami in številko (ali tudi covid-a19).

Če npr. številke s presledkom ločimo od črk, lahko znotraj stavkov kdaj pa kdaj pride do nejasnosti, kam številke spadajo.

Pleteršnik
zakrotíti, -ím, vb. pf. scharf auftragen; z. komu kaj, (tako je menda pisati nam. zakrutiti, zakretiti, zakrtiti), C.; — prim. krot.
Celotno geslo Pohlin
zamerkovati [zamerkováti zamerkȗjem] nedovršni glagol
  1. opazovati
  2. označevati, zaznamenovati
SSKJ²
zanimív -a -o prid., zanimívejši (ī í)
1. ki zaradi posebnih, navadno pozitivnih lastnosti vzbuja zanimanje: zanimiv pogovor; zanimiv primer, problem; zanimiv roman; zanimiva predstava, tekma; zanimivo predavanje; to delo ni preveč zanimivo; tako življenje je zelo zanimivo / zanimivi kraji; park je izredno zanimiv; zanimiva pokrajina / zanimiv človek; ženska je zanimiva / zanimiv obraz; imeti zanimive oči / ekspr.: zanimiva misel duhovita, nenavadna; to je res zanimiva ugotovitev presenetljiva
2. publ. primeren, sprejemljiv: ta predlog za nas ni zanimiv / zanimive cene ugodne, primerne; njegova ponudba je zelo zanimiva vabljiva
    zanimívo 
    1. prislov od zanimiv: zanimivo pisati, pripovedovati; zanimivo urejen park / v povedni rabi bilo je zanimivo
    2. v členkovni rabi izraža začudenje, presenečenje: zanimivo, tudi on pravi tako; sam.: izvedeti kaj zanimivega
Celotno geslo Sinonimni
zanimívo nač. prisl.
izraža, da imenovano dejanje zaradi posebnih, navadno pozitivnih lastnosti vzbuja zanimanje
SINONIMI:
pog. interesantno, ekspr. prezanimivo, zastar. zajemljivo
Celotno geslo Etimološki
zapȋs – glej pisáti
Jezikovna
Zapis administrativne enote in nestični vezaj

Vljudno vas prosim z razrešitev dileme, kako pisati Občina Hoče - Slivnica, namreč s stičnim vezajem kot priredno zloženko ali se upošteva pravilo za pisanje dvojnih imen z nestičnim vezajem.

Pravopis
zapísati in zapisáti -píšem dov. zapisánje; drugo gl. pisati (í/á í) koga/kaj ~ izjavo; ~ učenca v dnevnik; neknj. pog. Kam pa je to za zapisat |izraža začudenje|; zapisati kaj na koga ~ premoženje na sina; zapisati komu kaj ~ hčerki hišo; poud. zapisati koga/kaj čemu ~ mesto uničenju |določiti ga za uničenje|; ~ svoje življenje glasbi |posvetiti se glasbi|
zapísati se in zapisáti se -píšem se (í/á í) komu/čemu Te besede so se mu zapisale; poud. ~ ~ znanosti |začeti se ukvarjati z znanostjo|
Celotno geslo Etimološki
zapisáti – glej pisáti
Jezikovna
Zapis desetletij, stoletij, tisočletij

Pozdravljeni!

Zanima me, kako se pravilno prevaja angleški izraz "early 2000s"? Bi v slovenščini lahko rekli na primer v zgodnjih dvatisočih letih? Ali je bolje pisati na začetku tretjega tisočletja? Hvala za odgovor in lep pozdrav

Celotno geslo Etimološki
zapȋsek – glej pisáti
Jezikovna
Zapis imena japonskega otoka »Iwo Jima«

Pozdravljeni, že nekaj časa se ukvarjam z usklajevanjem azijskih zemljepisnih imen na slovenski Wikipediji, pred kratkim pa sem naletel na zanimivo težavo in sicer otok "Iwo Jima" (angleški zapis).

Kot opažam gre za eno izmed redkih japonskih zemljepisnih imen, ki se v skoraj nobenih publikacijah ne prečrkuje po Pravopisu 2001 v "Ivo Džima". Sicer najde Gigafida 8 zadetkov, kar pa je v primerjavi z nekaj sto zadetki na "Iwo Jima" pljunek v vodo.

Precej jasno je, da je takšen zapis imena otoka dandanes v slovenščini prevladujoč, na kar so nedvomno vplivali mnogi filmi (recimo Pisma z Iwo Jime). S tem sicer ne bi imel nikakršnega problema, ampak je to preprosto narobe in za slovenske bralce zavajujoče, kajti J mi izgovorimo kot J, angleži pa kot Dž, torej [Ivo Džima] in ne [Ivo Jima].

Zanima me kakšno je vaše strokovno mnenje glede zapisa imena otoka? Naj se ravnavam po Pravopisu ali je "Iwo Jima" že preveč ustaljeno ime in bi njegovo spreminjanje prineslo le do več zmede?

V naprej hvala in lep pozdrav.

Jezikovna
Zapis »koronavirusa« oz. »korona virusa« skupaj ali narazen in pomen samostalnika »korona«

V rabi se pojavlja zapis skupaj in narazen: koronavirus in korona virus, tudi samostojna korona. Ali so vsi zapisi oziroma rabe pravilni?

Jezikovna
Zapis naglasnega znamenja

Zanima me, kdaj je zapis naglasnega znamenja dovoljen/priporočljiv. Sama naglasna znamenja zapisujem samo v primerih, kadar bi besedo brez naglasnega znamenja napačno razumeli. Primer: v méni – kot v menopavzi; v mêni – kot znotraj mene v notranjosti.

Torej, zanima me, kako je z zapisom naglasa v drugih primerih. Primer: Ne upirajte se zlù. Je naglas na u upravičen/dovoljen/priporočljiv?

SSKJ²
zapísnik -a m (ȋ)
1. sprotni uradni zapis o poteku kakega uradnega dogodka, sestanka: narediti, sestaviti zapisnik o čem; pisati zapisnik na sestanku; podpisati zapisnik; prebrati zapisnik; vnesti, zapisati kaj v zapisnik; zapisnik seje; zapisnik o volitvah; overovatelj zapisnika / pritožiti se na zapisnik; izjave očividcev so prišle v zapisnik / dobesedni zapisnik ki vsebuje dobesedne izjave udeležencev v (uradnem) postopku; cenilni zapisnik o opravljeni cenitvi; magnetofonski zapisnik ki je posnet na magnetofonski trak; simultani zapisnik ki se sestavlja, piše sproti
 
med. obdukcijski zapisnik; pravn. zapisnik o obravnavi, razpravi; šol. zapisnik o zaključnem izpitu
// list, listi s takim zapisom: dati zapisnik komu v roke; vzeti zapisnik iz mape
2. zastar. seznam, spisek: sestaviti zapisnik dedičev, učencev
3. zastar. beležnica: vzeti zapisnik iz žepa; zapisati ime v zapisnik
Število zadetkov: 1045