Zadetki iskanja
Celotno geslo
Etimološki
Jezikovna
Zapisovanje vrstilnih števnikov z besedami (2)
Pri 100-ih ali pri stotih letih?
Pri 3. mesecih shodi ali pri 3 mesecih shodi?
SSKJ²
zapisováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s pisanjem dajati čemu tako obliko, da se lahko ohrani: zapisovati neznane besede, imena krajev; zapisovati opombe v zvezek; natančno, sproti si je zapisoval njihove želje / zapisovati ljudske pesmi zbirati v pisni obliki / zdravnik zapisuje zdravila predpisuje / zapisovati glasbo na magnetofonski trak snemati
// pisati: besede zapisujte z velikimi črkami; zapisovati pomožne račune na desno stran table
♦ jezikosl. zapisovati govor kakega kraja
2. delati, da se digitalni podatki shranijo na nosilcu podatkov: zapisovati podatke na DVD; dostopi do strežnika se zapisujejo v dnevniško datoteko
3. prikazovati s črtami, pikami: naprava zapisuje potresne sunke na papirnat trak
4. star. vpisovati, včlanjevati: zapisovati otroke med planince, v šolo
● knjiž. naše slikarstvo zapisuje vidne uspehe ima, dosega; knjiž. zapisovati stroške knjižiti
1. s pisanjem dajati čemu tako obliko, da se lahko ohrani: zapisovati neznane besede, imena krajev; zapisovati opombe v zvezek; natančno, sproti si je zapisoval njihove želje / zapisovati ljudske pesmi zbirati v pisni obliki / zdravnik zapisuje zdravila predpisuje / zapisovati glasbo na magnetofonski trak snemati
// pisati: besede zapisujte z velikimi črkami; zapisovati pomožne račune na desno stran table
♦ jezikosl. zapisovati govor kakega kraja
2. delati, da se digitalni podatki shranijo na nosilcu podatkov: zapisovati podatke na DVD; dostopi do strežnika se zapisujejo v dnevniško datoteko
3. prikazovati s črtami, pikami: naprava zapisuje potresne sunke na papirnat trak
4. star. vpisovati, včlanjevati: zapisovati otroke med planince, v šolo
● knjiž. naše slikarstvo zapisuje vidne uspehe ima, dosega; knjiž. zapisovati stroške knjižiti
- zapisujóč -a -e:
poslušal je, zapisujoč si njegove besede; zapisujoča merilna priprava
Celotno geslo
Etimološki
zapisováti – glej pisáti
Jezikovna
Zapis »QR-kode« (z vezajem ali brez vezaja) ter naslov knjige »Kje pa vas jezik žuli?«
Se pravilno piše kode QR piše z vezajem ali brez? Na predstavitvenem videu Kje pa vas jezik žuli? Prva pomoč iz Jezikovne svetovalnice sem videla brez. Je pika za vprašajem pravilna?
Jezikovna
Zapis trajanja z decimalkami
Pri pisanju vodičev se ne moremo zediniti o zapisu trajanja: običajno zapisujemo skrajšan opis trajanja 1 h 30 min, redkeje se uporablja zapis z decimalno vejico, 1,5 h. Na terenu pa je velikokrat najti oznako 1.30h za istih 90 minut – je ta zapis (1.30h za uro in pol) pod kakršnim koli pogojem pravilen?
Jezikovna
Zapis velikih tiskanih črk Z in Ž
Pri ročnem zapisu velikih tiskanih črk Z in Ž nekateri zapišejo še črto na sredini. V šoli so nas učili brez te črte. Ali sta pravilni obe možnosti pravilni ali zgolj ena (brez črte)?
Jezikovna
Zapis vrstilnih števnikov v besedilu
Zanima me, kateri zapis naslova je pravilen glede zapisa vrstilnega števnika?
Učenje osnov računalništva v 1. triletju osnovne šole
Učenje osnov računalništva v prvem triletju osnovne šole
Jezikovna
Zapis zloženk z »bio« in »eko«
Zanima me pravilni zapis bio in eko hiša. Ali je treba zapisati besedi skupaj, npr. biohiša ali narazen (bio hiša). Pomensko na področju gradnje hiš beseda bio vsebinsko označuje hiše, zgrajene iz naravnih materialov, beseda eko pa visokotehnološke hiše (nizkoenergijske, pasivne). V medijih se namreč dosledno zapisuje bio hiše. Kako se pravilno zapiše naslov Gradnja bio in eko hiš. In še, zakaj zapišemo pasivna hiša z dvema besedama, če bi bil vaš odgovor, da zapišemo biohiša skupaj?
SSKJ²
zaračunávati -am nedov. (ȃ)
pisati, govoriti dolžni znesek za kaj: zaračunavati storitve po ceniku; zaračunavati premalo, preveč / zaračunavati zamudne obresti
pisati, govoriti dolžni znesek za kaj: zaračunavati storitve po ceniku; zaračunavati premalo, preveč / zaračunavati zamudne obresti
Svetokriški
zarisati dov. narisati: Archimedes je bil sariſal del. ed. m tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij svesdamij, inu Planèti (I/1, 117) Tvorjeno iz risati ← srvnem. rīʒen ‛včrtovati, risati, pisati, vrezovati’.
SSKJ²
zasmehljívka -e ž (ȋ)
1. zasmehovalka: zasmehljivka ni umolknila
2. zasmehljiva pesem: pisati zasmehljivke / ostra zasmehljivka na oblast
1. zasmehovalka: zasmehljivka ni umolknila
2. zasmehljiva pesem: pisati zasmehljivke / ostra zasmehljivka na oblast
SSKJ²
zaúpen -pna -o prid., zaúpnejši (ū)
1. ki zaupa, pove komu kaj, za kar se ne želi, da bi vedeli tudi drugi: ko je izpil nekaj kozarcev, je postal zgovoren in zaupen / onadva sta zaupna prijatelja / izvedeti iz zaupnih virov
2. nanašajoč se na kaj, za kar se ne želi, da bi vedel še kdo drug poleg osebe, kateri se zaupa, pove: pripovedovati si zaupne stvari / zaupen klepet, pogovor; pisati si zaupna pisma / biti s kom v zaupnih stikih; odnosi med njimi so zaupni
3. s katerim se smejo seznaniti le določeni ljudje: zaupen dokument, podatek; zaupna novica
// za katerega vedo le določeni ljudje: dobiti kaj po zaupni poti; zaupna zveza med ilegalci
4. star. ki ni odprt, dostopen za javnost: imeti zaupen sestanek, shod
5. ki se mu zaupa delo, naloga, za katero se ne želi, da bi vedeli tudi drugi: zaupen sodelavec partizanov, policije
// ki se komu zaupa z namenom, da za to ne bi vedeli tudi drugi: imeti zaupno funkcijo, nalogo
6. zaupljiv: ljudje so do tujca, star. tujcu malo zaupni / imeti zaupen obraz
1. ki zaupa, pove komu kaj, za kar se ne želi, da bi vedeli tudi drugi: ko je izpil nekaj kozarcev, je postal zgovoren in zaupen / onadva sta zaupna prijatelja / izvedeti iz zaupnih virov
2. nanašajoč se na kaj, za kar se ne želi, da bi vedel še kdo drug poleg osebe, kateri se zaupa, pove: pripovedovati si zaupne stvari / zaupen klepet, pogovor; pisati si zaupna pisma / biti s kom v zaupnih stikih; odnosi med njimi so zaupni
3. s katerim se smejo seznaniti le določeni ljudje: zaupen dokument, podatek; zaupna novica
// za katerega vedo le določeni ljudje: dobiti kaj po zaupni poti; zaupna zveza med ilegalci
4. star. ki ni odprt, dostopen za javnost: imeti zaupen sestanek, shod
5. ki se mu zaupa delo, naloga, za katero se ne želi, da bi vedeli tudi drugi: zaupen sodelavec partizanov, policije
// ki se komu zaupa z namenom, da za to ne bi vedeli tudi drugi: imeti zaupno funkcijo, nalogo
6. zaupljiv: ljudje so do tujca, star. tujcu malo zaupni / imeti zaupen obraz
- zaúpno prisl.:
zaupno povedati
♦ pravn. strogo zaupno kot pripis na dopisu, dokumentu oznaka, da se smejo z vsebino dopisa, dokumenta seznaniti le določeni ljudje
SSKJ²
zbadljívka -e ž (ȋ)
1. zbadljiva beseda, pripomba: vse zbadljivke je mirno prenesel; hudomušna, jedka, ekspr. strupena zbadljivka
// pesem, zgodba, navadno kratka, ki na zbadljiv način prikazuje določene osebe, stvari ali dogodke: peti, pisati zbadljivke; šaljivke in zbadljivke
2. ekspr. zbadljiva ženska: ne mara te zbadljivke
1. zbadljiva beseda, pripomba: vse zbadljivke je mirno prenesel; hudomušna, jedka, ekspr. strupena zbadljivka
// pesem, zgodba, navadno kratka, ki na zbadljiv način prikazuje določene osebe, stvari ali dogodke: peti, pisati zbadljivke; šaljivke in zbadljivke
2. ekspr. zbadljiva ženska: ne mara te zbadljivke
Jezikovna
Združevanje samostojnih kratic: »Študentski svet Univerze v Ljubljani« in »študentski svet fakultete«
Študentski svet Fakultete za farmacijo želi ohranjati slovenski jezik na čim višji ravni, zato nas zanima sledeče.
Na naši članici (UL FFA) smo pri prebiranju različnih aktov, pravilnikov in poslovnikov ter zapisnikov naleteli na neskladje pri zapisu okrajšave za študentski svet. Pojavljata se dve enačici za Študentski svet Univerze v Ljubljani: ŠS UL in ŠSUL. Podobno velja tudi za študentske svete članic: ŠSFFA ali ŠS FFA, ŠS UL MF ali ŠSULMF, ŠSFKKT ali ŠS FKKT itd.
Tukaj se poleg omenjenega zapisa skupaj oz. narazen pojavi še kombinacija z okrajšavo UL oz. Univerza v Ljubljani.
Zanima nas torej dvoje: ali je pravilneje pisati ŠS UL ali ŠSUL; ali je pravilneje ŠSFFA, ŠS FFA, ŠS UL FFA ali kaj drugega.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Etimološki
zemljepȋs -a m
Jezikovna
Zemljepisna imena in velika začetnica v angleških besedilih
Zanima me, če obstaja kakšno pravilo za zapisovanje slovenskih večbesednih zemljepisnih imen v angleških tekstih?
Dilema je v tem, ali naj bi se v angleščini drugo besedo npr. dvobesednih slovenskih zemljepisnih imenih pisalo z veliko začetnico (kot je to praksa v angleščini) ali pustiti v izvorniku, kot je pravilno v slovenščini?
Recimo:
- Arja vas
Angleški članek na Wikipediji navaja "Vas" z veliko začetnico: https://en.wikipedia.org/wiki/Arja_Vas
Ali se torej vse besede v takšnih večbesedna imenih v angleščini piše z velikimi začetnicami, ne glede na izvorni zapis v slovenščini, ki drugo besedo navaja z malo začetnico?
Jezikovna
Zemljepisno ime »Sveti Duh na Ostrem vrhu«
Imam vprašanje, ki se sicer ne dotika SSKJ, temveč bolj pravopisnih pravil, upam pa vseeno, da mi boste odgovorili.
Na več spletnih straneh, mdr. tudi na strani Statističnega urada RS in Geopedie, sem našel zapise naselja Sv. Duh na Ostrem Vrhu, v katerih je zadnji del imena (vrh) pisan z veliko začetnico. Poraja se mi vprašanje, ali je tak zapis pravilen, saj je v nekem opisu dotičnega kraja navedeno, da je Ostri vrh hrib, torej bi morali vrh pisati z malo začetnico. Nikjer namreč nisem zasledil, da bi Ostri vrh bilo naselbinsko ime.
Kakšno pa je vaše stališče?
Celotno geslo
Pohlin
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 48
- 49
- 50
- 51
- 52
- 53
- Naslednja »
Število zadetkov: 1045
Dostopnost