plzenski -a -o [pə̀lzənski] prid. (ə̀)
navadno v zvezi plzensko pivo svetlo pivo, izdelano v Plznu: rad je pil plzensko pivo
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravo
Jezikovna
Pomen in izvor besede »cenosilikafobija«
Ali lahko razložite pomen in izvor besede cenosilikafobija? Ali gre za strah pred praznim kozarcem piva ali zgolj za strah pred praznim kozarcem (katerekoli pijače)?
Celotno geslo
Frazemi
Pleteršnik
SSKJ²
pretôpel tudi pretópel -tôpla -o stil. -ó [pretopəu̯] prid. (ó; ọ́ ó)
preveč topel: pretopel zrak; pretopla voda; to pivo je pretoplo / pretopel plašč
preveč topel: pretopel zrak; pretopla voda; to pivo je pretoplo / pretopel plašč
- pretôplo in pretopló prisl.:
pretoplo se obleči / v povedni rabi pri vas je pretoplo
SSKJ²
prislužíti in prislúžiti -im dov. (ī ú)
z delom, služenjem priti do česa: kar je prislužila s šivanjem, je porabila za šolanje otrok; dosti je že prislužil; ta denar si je težko prislužil / rada bi kje kaj prislužila zaslužila
// ekspr. zaradi določene lastnosti, dejavnosti postati deležen česa: medaljo je prislužil s hrabrostjo; z vzponom na vrh so si prislužili zlate značke / prislužiti si odpuščanje, priznanje
● ekspr. po takem delu so si prislužili pivo so zaslužili
z delom, služenjem priti do česa: kar je prislužila s šivanjem, je porabila za šolanje otrok; dosti je že prislužil; ta denar si je težko prislužil / rada bi kje kaj prislužila zaslužila
// ekspr. zaradi določene lastnosti, dejavnosti postati deležen česa: medaljo je prislužil s hrabrostjo; z vzponom na vrh so si prislužili zlate značke / prislužiti si odpuščanje, priznanje
● ekspr. po takem delu so si prislužili pivo so zaslužili
- prislužíti se in prislúžiti se ekspr.
v službi priti do določenega mesta, položaja: prislužila se je do nadzornice
- prislúžen -a -o:
pošiljal jim je svoj težko prisluženi denar
Celotno geslo
Sprotni
SSKJ²
rekláma -e ž (ȃ)
1. javno opozarjanje na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: reklama je zelo povečala prodajo; naročiti, plačati reklamo; reklama za čaj, koncert / časopisna, radijska reklama; reklama po televiziji / delati reklamo
// takemu opozarjanju namenjeno besedilo, slika: brati, objavljati, poslušati reklame; pred prikazovanjem filma predvajati reklame; avtobus z reklamo za pivo / svetlobna reklama se je prižigala in ugašala / postaviti reklame ob cesti
2. ekspr., v povedni rabi, v zvezi z za kar kaže, dokazuje dobre, pohvalne lastnosti koga, česa in mu s tem prinaša ugled, koristi: tako vedenje ni reklama za naše društvo; ta dosežek je najboljša reklama za podjetje / ta novica je bila dobra, slaba reklama za napovedano akcijo
● ekspr. palico je imel menda samo za reklamo je ni potreboval, uporabljal; šalj. ta kopalec je reklama za jogurt ima zelo belo, svetlo kožo
1. javno opozarjanje na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: reklama je zelo povečala prodajo; naročiti, plačati reklamo; reklama za čaj, koncert / časopisna, radijska reklama; reklama po televiziji / delati reklamo
// takemu opozarjanju namenjeno besedilo, slika: brati, objavljati, poslušati reklame; pred prikazovanjem filma predvajati reklame; avtobus z reklamo za pivo / svetlobna reklama se je prižigala in ugašala / postaviti reklame ob cesti
2. ekspr., v povedni rabi, v zvezi z za kar kaže, dokazuje dobre, pohvalne lastnosti koga, česa in mu s tem prinaša ugled, koristi: tako vedenje ni reklama za naše društvo; ta dosežek je najboljša reklama za podjetje / ta novica je bila dobra, slaba reklama za napovedano akcijo
● ekspr. palico je imel menda samo za reklamo je ni potreboval, uporabljal; šalj. ta kopalec je reklama za jogurt ima zelo belo, svetlo kožo
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
rôčka1 -e ž (ȏ)
1. posoda z ročajem, dulcem, pokrovčkom, zlasti za nalivanje, kuhanje: odstaviti ročko na rob štedilnika; točiti čaj iz ročke v skodelice; emajlirana, keramična, porcelanasta ročka; trebušasti ročki s kavo in mlekom / čajna, kavna ročka
// vrču podobna posoda: prinesti umivalnik in ročko s toplo vodo; natočiti pivo v ročko v vrček / spili so ročko jabolčnika
2. ploščata, zaprta posoda za tekočine: naliti kurilno olje v ročko
♦ šport. telovadno orodje, sestavljeno iz droga in dveh težkih, navadno kovinskih plošč na koncih
1. posoda z ročajem, dulcem, pokrovčkom, zlasti za nalivanje, kuhanje: odstaviti ročko na rob štedilnika; točiti čaj iz ročke v skodelice; emajlirana, keramična, porcelanasta ročka; trebušasti ročki s kavo in mlekom / čajna, kavna ročka
// vrču podobna posoda: prinesti umivalnik in ročko s toplo vodo; natočiti pivo v ročko v vrček / spili so ročko jabolčnika
2. ploščata, zaprta posoda za tekočine: naliti kurilno olje v ročko
♦ šport. telovadno orodje, sestavljeno iz droga in dveh težkih, navadno kovinskih plošč na koncih
Pleteršnik
skísati, -kȋsam, -šem, vb. pf. säuern, Cig.; s. se, sauer werden; vino, pivo, mleko se je skisalo; (nam. vzk-).
Celotno geslo
Frazemi
Jezikovna
Slovenski števniki: poljudna razlaga razlike med »ena roža« in »pet rož«
Kako lahko razložim slovensko negovorečemu (zelo malo), kako in zakaj se v slovenščini sklanja. Primer: ena roža dve roži pet rož
ali pa
eno pivo dve pivi pet piv
SSKJ²
spáriti1 -im dov. (á ȃ)
1. zastar. zdušiti: spariti korenje, zelenjavo / spariti krompir
2. slabš. skuhati, speči: nekaj bo že sparila za večerjo
1. zastar. zdušiti: spariti korenje, zelenjavo / spariti krompir
2. slabš. skuhati, speči: nekaj bo že sparila za večerjo
- spáriti se
1. postati neužiten, slab zaradi stanja na toplem, v vročini: pivo se je sparilo; na soncu se pokošena trava hitro spari
2. ekspr. zaradi zadrževanja v vročini priti v neugodno, slabo telesno stanje: na takem soncu se boš sparil; v tem prostoru se bo toliko ljudi sparilo
- spárjen -a -o:
sparjena trava; ne pij sparjene vode
● v sobi je sparjen zrak zatohel
Pravopis
spáriti1 -im dov. spárjen -a; spárjenje (á ȃ) kaj redk. ~ korenje zdušiti; slabš. ~ kaj za večerjo |skuhati, speči|
spáriti se -im se (á ȃ) Pivo se je sparilo
spáriti se -im se (á ȃ) Pivo se je sparilo
SSKJ²
spéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
povzročiti nastanek pen na tekočini: motorni čoln je spenil vodo
povzročiti nastanek pen na tekočini: motorni čoln je spenil vodo
- spéniti se
1. postati penast: juha, voda se speni; maslo se pri segrevanju speni; maso je treba tako dolgo mešati, da se speni
2. postati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se je spenil; speniti se od jeze / konji so se spenili
- spénjen -a -o:
spenjen konj; izdelek iz spenjene gume penaste gume; spenjeno pivo
Pravopis
SSKJ²
spraševáti -újem nedov. (á ȗ)
1. z ustno ali pisno izraženo željo, zahtevo obračati se na koga z namenom
a) od njega kaj izvedeti: spraševali so ga, ali hoče z njimi na izlet; nenehno so jo spraševali, kaj misli, zakaj se boji; spraševati o čem, po čem; spraševati po telefonu; radovedno, zaskrbljeno spraševati; ne sprašuj me, zakaj sem to storil, ker sam ne vem; spraševati in odgovarjati / kupci trgovce sprašujejo po ceni izdelka; spraševati za mnenje; spraševati za pot
b) od njega kaj dobiti: uradniki vedno sprašujejo po osebnih dokumentih; spraševati za dovoljenje, nasvet, pojasnilo
c) izražati zanimanje: spraševati koga po počutju, zdravju
● pog. boš pivo? Še sprašuješ izraža nepotrebnost, odvečnost vprašanja zaradi samoumevnosti, jasnosti odgovora
2. ustno ugotavljati, preverjati kandidatovo znanje učne snovi: profesor sprašuje dijake učno snov / spraševati koga fiziko; spraševati za oceno
1. z ustno ali pisno izraženo željo, zahtevo obračati se na koga z namenom
a) od njega kaj izvedeti: spraševali so ga, ali hoče z njimi na izlet; nenehno so jo spraševali, kaj misli, zakaj se boji; spraševati o čem, po čem; spraševati po telefonu; radovedno, zaskrbljeno spraševati; ne sprašuj me, zakaj sem to storil, ker sam ne vem; spraševati in odgovarjati / kupci trgovce sprašujejo po ceni izdelka; spraševati za mnenje; spraševati za pot
b) od njega kaj dobiti: uradniki vedno sprašujejo po osebnih dokumentih; spraševati za dovoljenje, nasvet, pojasnilo
c) izražati zanimanje: spraševati koga po počutju, zdravju
● pog. boš pivo? Še sprašuješ izraža nepotrebnost, odvečnost vprašanja zaradi samoumevnosti, jasnosti odgovora
2. ustno ugotavljati, preverjati kandidatovo znanje učne snovi: profesor sprašuje dijake učno snov / spraševati koga fiziko; spraševati za oceno
- spraševáti se
zastavljati si kako vprašanje z namenom premisliti ga in najti odgovor: sprašujem se, ali je to sploh še mogoče; spraševali so se o smislu življenja / ljudje se sprašujejo, zakaj se je to zgodilo ravno njim
- sprašujóč -a -e:
sprašujoč novinar, poslanec; sprašujoč pogled / zmajeval je z glavo, sprašujoč se, kako je to mogoče; prisl.: sprašujoče pogledati
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 168
Dostopnost