prápòk -póka in prápók -a m (ȃ-ȍ ȃ-ọ́; ȃ-ọ̑)
eksplozija snovi, s čimer naj bi nastalo vesolje, veliki pok: znanstveniki še vedno ne vedo, zakaj je prišlo do prapoka; ideje, teorije o prapoku / model prapoka
Zadetki iskanja
SSKJ²
Geografija
Prekmurski
prásk -a m pok: naj k-ednomi gvisnomi vrêmeni zhamricsom na edno skér vdári i z-tém sze prászk zgodi AIP 1876, br. 1, 8
Celotno geslo
Etimološki
práskati -am nedov.
SSKJ²
pùf2 medm. (ȕ)
1. posnema močen pok: puf, puf, se slišijo streli / potegne pištolo, puf, in pade mrtev na tla
2. posnema puhanje: lokomotiva se začne premikati: puf, puf, puf
1. posnema močen pok: puf, puf, se slišijo streli / potegne pištolo, puf, in pade mrtev na tla
2. posnema puhanje: lokomotiva se začne premikati: puf, puf, puf
SSKJ²
pùmf in púmf medm. (ȕ; ȗ)
posnema močen pok, glas pri udarcu, padcu: pomeril je s puško in, pumf, sprožil / pumf, je telebnil po tleh
posnema močen pok, glas pri udarcu, padcu: pomeril je s puško in, pumf, sprožil / pumf, je telebnil po tleh
Tolkala
SSKJ²
razbúriti -im dov. (ū ȗ)
1. povzročiti stanje velike vznemirjenosti: odločitev bo ljudi razburila; pok konja razburi; zelo razburiti / publ. novica je razburila duhove; ekspr. to mu je razburilo kri / film mu je razburil domišljijo razvnel
// povzročiti nezadovoljstvo, ogorčenost: pristranska kritika, krivica jih je razburila
2. knjiž. narediti razgibano, valovito: veter je razburil morsko gladino; proti večeru se je morje razburilo
1. povzročiti stanje velike vznemirjenosti: odločitev bo ljudi razburila; pok konja razburi; zelo razburiti / publ. novica je razburila duhove; ekspr. to mu je razburilo kri / film mu je razburil domišljijo razvnel
// povzročiti nezadovoljstvo, ogorčenost: pristranska kritika, krivica jih je razburila
2. knjiž. narediti razgibano, valovito: veter je razburil morsko gladino; proti večeru se je morje razburilo
- razbúriti se
začutiti, izraziti veliko vznemirjenost: bolnik se ne sme razburiti; če se razburi, mu lahko škoduje; ekspr. za vsako malenkost se razburi; hitro se razburiti
// izraziti nezadovoljstvo, ogorčenost: razburiti se zaradi slabega gospodarjenja; razburil se je nad sinovimi neuspehi; glasno, javno se razburiti / tega ne bom poslušal, se je razburil
- razbúrjen -a -o:
razburjen človek; spregovoril je z razburjenim glasom; bil je tako razburjen, da ni mogel zaspati; razburjena je prišla domov; prisl.: razburjeno govoriti, oditi
Pravopis
razbúriti -im dov. razbúrjen -a; razbúrjenje (ú ȗ; ȗ) koga/kaj Krivica ga ~i; Pok ~i konja
razbúriti se -im se (ú ȗ; ȗ) Bolnik se ne sme razburiti; razburiti se nad kom/čim ~ ~ ~ slabim blagom
razbúriti se -im se (ú ȗ; ȗ) Bolnik se ne sme razburiti; razburiti se nad kom/čim ~ ~ ~ slabim blagom
SSKJ²
rézek -zka -o prid., rézkejši (ẹ́)
1. močen, visok, neprijetno zveneč: rezek glas, pok; rezek smeh, žvižg; rezek žvenket stekla
2. nav. ekspr. ki se pojavlja
a) v visoki stopnji, močni obliki: rezek okus, vonj; rezka barva; rezka bolečina / rezek mraz hud; rezek zrak ki vzbuja občutek hudega mraza
b) v zelo izraziti obliki: rezka sprememba; rezko nasprotje
3. ki kaže nenaklonjen, nedobrohoten odnos zlasti z govorjenjem: po značaju je odkrit in včasih rezek; postati rezek / biti rezek v govorjenju
// ki izraža nenaklonjenost, nedobrohotnost: rezek humor; rezek odgovor
1. močen, visok, neprijetno zveneč: rezek glas, pok; rezek smeh, žvižg; rezek žvenket stekla
2. nav. ekspr. ki se pojavlja
a) v visoki stopnji, močni obliki: rezek okus, vonj; rezka barva; rezka bolečina / rezek mraz hud; rezek zrak ki vzbuja občutek hudega mraza
b) v zelo izraziti obliki: rezka sprememba; rezko nasprotje
3. ki kaže nenaklonjen, nedobrohoten odnos zlasti z govorjenjem: po značaju je odkrit in včasih rezek; postati rezek / biti rezek v govorjenju
// ki izraža nenaklonjenost, nedobrohotnost: rezek humor; rezek odgovor
- rézko prisl.:
rezko se zasmejati, zažvižgati; telefon rezko zvoni
SSKJ²
SSKJ²
sílen2 -lna -o prid., sílnejši (ȋ) nav. ekspr.
1. ki ima veliko silo: silen udarec, vihar / on je silen človek; bil je mlad in silen
// ki z videzom, velikostjo kaže
a) da ima veliko silo: voz vlečeta silna konja / silna čeljust
b) da prenese, vzdrži veliko silo: silne korenine, veje
2. ki se kaže, pojavlja v zelo visoki stopnji: silen pok; silna svetloba / silna bolečina, lakota, ljubezen
● star. tod so vladali silni vladarji mogočni; star. zbrala se je silna množica zelo velika
1. ki ima veliko silo: silen udarec, vihar / on je silen človek; bil je mlad in silen
// ki z videzom, velikostjo kaže
a) da ima veliko silo: voz vlečeta silna konja / silna čeljust
b) da prenese, vzdrži veliko silo: silne korenine, veje
2. ki se kaže, pojavlja v zelo visoki stopnji: silen pok; silna svetloba / silna bolečina, lakota, ljubezen
● star. tod so vladali silni vladarji mogočni; star. zbrala se je silna množica zelo velika
- sílno prisl.:
silno delati, kričati; silno je počilo; on je silno velik; bila je silno zaljubljena; sam.: strah pred nečim silnim
SSKJ²
silovít -a -o prid., silovítejši (ȋ)
1. ki ima zelo veliko silo: silovit udarec ga je podrl na tla / silovit vojaški napad
// ekspr. ki v odnosu do koga uporablja silo, nasilje: siloviti ljudje; ne bodi tako silovit
2. ekspr. ki se kaže, pojavlja v zelo veliki stopnji: silovit pok / silovit strah; silovito čustvo
1. ki ima zelo veliko silo: silovit udarec ga je podrl na tla / silovit vojaški napad
// ekspr. ki v odnosu do koga uporablja silo, nasilje: siloviti ljudje; ne bodi tako silovit
2. ekspr. ki se kaže, pojavlja v zelo veliki stopnji: silovit pok / silovit strah; silovito čustvo
- silovíto prisl.:
silovito je počilo; bil mu je silovito hvaležen
Smučanje
SSKJ²
Svetokriški
stopiti -im dov. stopiti: pres oblasti mojga mosha neſmem s'hishe ſtopit nedol. ǀ vy mislite is ledig v'ſakonski ſtan ſtopit nedol. ǀ nikuli vezh is Kloshtra neſmej stopit nedol. ǀ Sapovesh timu bogabojezhimu, pravizhnimu, inu nedolshnimu zhloveku ſvejt sapuſtiti inu duhouni ſtan ſtopiti nedol. ǀ krajl ſtopi 3. ed. na pridishenzo, ter sazhne pridigvat ǀ Zhe v'Duhouni ſtan ſtopi 3. ed. jo v'Kloshter ſepreio ǀ kadar v'Ioardan stopi 3. ed. s'Nebes en glaſs ſe shliſhi ǀ kadar napridiſinzo ſtopij 3. ed. ǀ na pridishinzo ſtopy 3. ed. ǀ Jogry videozh, de ta folk je bil lazhen, ter nej imel kaj jeſti, ſtopio 3. mn. k' Chriſtuſu ǀ Stopimo vel. 1. mn. naſtran, ter puſtimo ga nej ſe perpraui k' eni dobri Sveti ſmerti ǀ Stopite vel. 2. mn. sdaj naprej vy posli, ter rezite kar vejſte od ranze vashe Gospe ǀ je bil vbejſhal eni veliki nevarnoſti na mory, ter je bil v' Malti s' zholna ſtopil del. ed. m ǀ je bil ſtopil del. ed. m v' ta Sveti Orden S. Benedicta ǀ Sveti Chryſoſtomus je ſtopel del. ed. m na pridisinzo ǀ Vy pak ſamy dobru vejste sakaj ste v'sakonski ſtan ſtopile doli stopiti pokvariti se (?): Bug dopusti, de vinu saurê, doli stopi 3. ed., ali pok de obrozhi popokaio, inu vinu po nozhi stezhe
Pravopis
strašánski -a -o (ȃ) poud.: ~ nered |zelo velik|; ~ pok |močen, silovit|; ~a zver |grozna, strašna|
strašánsko -ega s, pojm. (ȃ) poud. videti kaj ~ega |groznega, strašnega|
strašánskost -i ž, pojm. (ȃ) poud.
strašánsko -ega s, pojm. (ȃ) poud. videti kaj ~ega |groznega, strašnega|
strašánskost -i ž, pojm. (ȃ) poud.
SSKJ²
strél -a m (ẹ̑)
1. sprožitev strelnega orožja, ki jo spremlja močen pok: strel ga je prestrašil; dati znak s strelom; zaustavili so jih s streli; strel iz bližine; strel iz puške, topa; strel s šibrami / stopil je proti njemu s puško na strel držeč (nabito) puško, usmerjeno naravnost predse / strel odjekne, poči / odšli so brez strela ne da bi ustrelili, streljali; oddati nekaj strelov nekajkrat ustreliti / častni strel
2. izstrelitev krogle, naboja: strel v hrbet, nogo; strel mimo / opozorilni, svarilni strel / težko je hodil zaradi strela v ramo zadetka
// izstreljena krogla, naboj: strel ga je oplazil, zadel, zgrešil; padali so pod streli bili ubiti / do sem strel ne seže domet krogle, naboja / nizki ki zadene cilj v spodnjem, visoki strel ki zadene cilj v zgornjem delu; oplazni strel
3. šport. močen sunek, udarec žoge proti vratom: neubranljiv strel; igra je bila polna dobrih strelov / prosti strel strel z žogo v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; strel iz kota
● ekspr. to je pa strel v prazno zgrešena, ponesrečena, neuspela stvar; ekspr. s strelom so ga poslali na oni svet ustrelili so ga
♦ lov. žival mu je prišla na strel v ugoden položaj za streljanje nanjo; lov., voj. milostni strel s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu; šport. startni strel kot znak za začetek plavanja, teka (na tekmovanju)
1. sprožitev strelnega orožja, ki jo spremlja močen pok: strel ga je prestrašil; dati znak s strelom; zaustavili so jih s streli; strel iz bližine; strel iz puške, topa; strel s šibrami / stopil je proti njemu s puško na strel držeč (nabito) puško, usmerjeno naravnost predse / strel odjekne, poči / odšli so brez strela ne da bi ustrelili, streljali; oddati nekaj strelov nekajkrat ustreliti / častni strel
2. izstrelitev krogle, naboja: strel v hrbet, nogo; strel mimo / opozorilni, svarilni strel / težko je hodil zaradi strela v ramo zadetka
// izstreljena krogla, naboj: strel ga je oplazil, zadel, zgrešil; padali so pod streli bili ubiti / do sem strel ne seže domet krogle, naboja / nizki ki zadene cilj v spodnjem, visoki strel ki zadene cilj v zgornjem delu; oplazni strel
3. šport. močen sunek, udarec žoge proti vratom: neubranljiv strel; igra je bila polna dobrih strelov / prosti strel strel z žogo v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; strel iz kota
● ekspr. to je pa strel v prazno zgrešena, ponesrečena, neuspela stvar; ekspr. s strelom so ga poslali na oni svet ustrelili so ga
♦ lov. žival mu je prišla na strel v ugoden položaj za streljanje nanjo; lov., voj. milostni strel s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu; šport. startni strel kot znak za začetek plavanja, teka (na tekmovanju)
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Frazemi
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 100
Dostopnost