Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
tíh -a -o prid., tíšji (ȋ í)
1. ki je malo slišen ali neslišen: tih glas, pok; tih pozdrav, smeh, šepet; tiha glasba / tih tek stroja; tiha hoja; streljanje je postajalo vse tišje / ekspr. v temi se plazijo tihi koraki
2. ki s svojim delovanjem povzroča malo hrupa, ropota: tih motor, stroj / tih potok, veter
3. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa: družba je postala tiha; otroci so tihi kot miške / konja sta tiha in mirna
// ki se zadržano vede, malo govori: njegov oče je tih mož; tiha in ponižna ženska / sprva je bil tih, potem se je razgovoril
4. ki je brez hrupa, ropota: tih prostor, vrt; tiha soba; mesto je postalo tiho / tih večer; tiha noč
5. nav. ekspr. ki se ne izraža z govorjenjem: tih obup; tiha ljubezen; molk ni vedno tiho odobravanje; tiho privoljenje / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja
6. pri katerem se ne govori: tihe demonstracije / tiho branje
7. ekspr. ki se dogaja, ne da bi se o tem veliko govorilo, pisalo: tiha reforma, revolucija; tihe spremembe
8. ekspr. ki se dogaja okolici prikrito, neopazno: vdaja se tihemu pijančevanju / mamila vodijo mlade v tihi samomor
9. ekspr. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov; miren: tih dan; tiho življenje / tih spanec / star. odpluli so v tihem vremenu brezvetrnem
10. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: tih sijaj; zrak je poln tihih vonjev / tiha eleganca obleke umirjena
● ekspr. zakonca imata tihi teden ne govorita, sta sprta; ekspr. ta človek je tiha voda ne kaže negativnih lastnosti; poroka je bila tiha brez svatovanja; ekspr. tiho pravilo ki se uveljavlja z navado; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
♦ ekon. tihi družabnik kdor vloži kapital v drugo, ne svoje podjetje zaradi udeležbe pri dobičku in izgubi; rel. tiha maša maša brez petja; tiha nedelja predzadnja nedelja pred veliko nočjo; šol. tiha vaja nekdaj navadno krajša pisna naloga v šoli, s katero se utrjuje, preverja določeno znanje; tiha zaposlitev ali tiho delo samostojno delo učencev pri pouku, pri katerem vsak tiho opravlja svojo nalogo
    tího prisl.:
    tiho brati; tiho so šli proti domu; tiho jokati; tiho odpreti vrata; tiho se strinjati s kom; tiho upa, da se bo vse srečno končalo / v povedni rabi: vse je bilo tiho; ves čas so tiho; tiho je kakor v grobu; biti tiho kot miš; kot grožnja ali boš tiho; elipt.: ti pa kar tiho; tiho, nekdo prihaja
    ●     ekspr. nikomur ni tiho odgovori na vsako nasprotovanje, vsak izziv; vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so pa tiho kot riti ga ne povejo
    ♦     glasb. tiho označba za jakost izvajanja piano; zelo tiho označba za jakost izvajanja pianissimo; čedalje tišje označba za jakost izvajanja decrescendo
    tíhi -a -o sam.:
    na tiho stopati; ekspr. na tihem pisati pesmi; po tihem jokati
Celotno geslo Kostelski
tofniti ► ˈtoːfėnt -fnen dov.
SSKJ²
trávma -e ž (ȃ)
1. med. sprememba, prizadetost tkiva, organa, organizma zaradi nenadnega delovanja zunanje sile; poškodba: udarec je povzročil travmo; zlomi, opekline in druge travme / akustična travma ki jo povzroči hrup, pok; porodna travma ki nastane pri porodu
2. psih. duševna motnja zaradi (duševnega) pretresa: osvoboditi, rešiti se travme; očitki so v njem povzročili travmo; preboleti travmo / duševna travma
3. knjiž. zelo hudo, zelo težko doživetje: vojni poraz je bil dolgo narodna travma; spremlja ga travma grozovitega prizora; travme iz otroških let
Prekmurski
trésk -a m tresk, pok: Eden trêszk zarüno AI 1875, kaz. br. 7
SSKJ²
tréščiti -im dov. (é ẹ̑)
1. brezoseb. povzročiti močen pok ob razelektritvi ozračja: nekajkrat je treščilo in usula se je toča; v bližini je silovito treščilo; zagrmelo je in treščilo
// zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskočiti s telesa na telo: treščilo je v hišo, v star macesen; soba je bila razmetana, kot bi treščilo vanjo / strela je treščila v gospodarsko poslopje udarila
2. ekspr. dati močen, rezek glas: sem in tja je zažvižgala krogla in treščila granata
3. silovito zaloputniti: treščila je vrata za njim / treščil je z vrati in odšel
4. ekspr. slišno silovito udariti, zadeti se ob kaj: letalo je treščilo ob drevo; pri padcu je treščil ob skalo / bil je raztresen in bi kmalu treščil vanj se zaletel; pog. na ovinku sta avtomobila treščila skupaj
// slišno, plosko pasti: satelit je treščil na zemljo; pahnil ga je, da je z vso težo treščil na tla, po tleh
5. ekspr. močno udariti: treščil ga je po glavi; treščiti koga s kolom; s pestjo ga je treščil v obraz / če ne boš tiho, te bom treščil
6. ekspr. silovito vreči: treščiti butaro na tla; treščiti kozarec ob zid; treščiti kamen v vodo / če ne boš dal miru, te bom treščil skozi okno / jezen je treščil telefonsko slušalko jo trdo odložil; treščil je stran vse, kar ga je oviralo odvrgel
7. ekspr. nenadoma, nepričakovano priti: nič ni sporočil, kar treščil je v hišo kot strela z jasnega; jastreb je treščil med piščance / v te razmere je treščila revolucija v teh razmerah je nenadoma prišlo do revolucije
● ekspr. z oblakov je končno treščil na zemljo postal je bolj stvaren, bližji konkretnemu življenju; ekspr. treščiti koga na cesto odpustiti, odsloviti ga (iz službe); prisilno ga izseliti; ekspr. kaj mu je treščilo v glavo, da se tako vede kaj ga je spodbudilo; obstal je, kot bi treščilo vanj v hipu; ekspr. sedel je in kar treščil vanj: kaj bi torej rad mu nepričakovano, brez uvoda rekel
    tréščiti se ekspr.
    1. vreči se, skočiti: treščil se je v morje / treščil se je na posteljo
    2. spopasti se, stepsti se: v gostilni so se fantje treščili; zver in človek sta se treščila
    tréščen -a -o:
    treščen je bil s stolpa
    ●     pog. biti malo treščen omejen, neumen
Celotno geslo Sinonimni
tréščiti -im dov.
1.
brezos. povzročiti močen pok ob razelektritvi ozračja
SINONIMI:
2.
ekspr. dati močen, rezek glas
SINONIMI:
ekspr. treskniti, ekspr. tresniti
3.
ekspr. slišno, silovito udariti, zadeti ob kaj
SINONIMI:
ekspr. treskniti, ekspr. tresniti
GLEJ ŠE SINONIM: pasti1, udariti, udariti, vreči, vreči, zadeti, zaleteti se, zaloputniti
GLEJ ŠE: pasti1, priti, odpustiti
SSKJ²
udáriti -im dov. (á ȃ)
1. sunkovito dotakniti se koga, navadno z namenom prizadeti bolečino: udariti otroka, žival; udariti koga v obraz, trebuh; udaril ga je po glavi; udariti s palico, z roko; udaril jo je, da se je opotekla; lahno, močno udariti; pog. udariti koga nazaj vrniti komu udarec; pren. udariti z besedo, jezikom
// sunkovito dotakniti se česa, navadno z določenim namenom: udariti žogo; udariti na boben; udariti po šipi, vratih; udariti z loparjem; vojak je udaril s petami v pozdrav / pog. udariti pečat na listino dati, odtisniti
// dati glas ob sunkovitem dotiku: ura udari vsake pol ure; kratko, zamolklo udariti / ura je udarila poldne z zvočnim znakom naznanila; brezoseb. udarilo je polnoč
2. premikajoč se sunkovito dotakniti se česa: pri vstopu je udaril ob podboj; avtomobil je čelno udaril v ograjo / zobje so mu udarili skupaj / burja je udarila v okno
3. narediti sunkovit gib: petelin je udaril s perutmi in zakikirikal / srce je še nekajkrat udarilo in obstalo
4. v zvezi s strela zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskočiti s telesa na telo in povzročiti močen pok: strela je udarila in bil je takoj mrtev; napeljati strelovod, da v hišo ne bi udarila strela / nepreh. kadar je udarila strela, so se stisnili skupaj
5. ekspr. hitro, silovito (vojaško) napasti: najprej je udarila konjenica; udariti z bombami, brzostrelkami / udariti na sovražnika, po sovražniku
6. nepreh., ekspr., s prislovnim določilom nenadoma, silovito nastopiti, pojaviti se: sredi travnika je udarila na dan voda; skozi odprtino je udarila svetloba / plamen je udaril nazaj / njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan
// pojaviti se v čutno močno zaznavni obliki: v nos mu je udaril vonj po ožganem; v obraz jim je udaril mrzel veter; ko so stopili na cesto, je udarila vanje vročina / s plesišča je udaril tango se je zaslišal; na ušesa, v ušesa so jim udarili čudni glasovi
// postati opazen, viden: skozi belež je udarila stara barva
7. ekspr. povzročiti škodo, težave; prizadeti: s svojim dejanjem je udaril vso družino / državo je udarila gospodarska kriza; nesreča jih je udarila
8. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: slepota ga je udarila / udarila sta jih griža in tifus; kap jo je udarila zadela; udarila ga je sončarica
9. pog., navadno z dajalnikom s svojim delovanjem povzročiti negativne posledice: mraz ji je udaril na pljuča; brezoseb.: udarilo ji je na ledvice, oči bolna je na ledvicah, očeh; udarilo jo je v noge, da se ni mogla premakniti
10. ekspr., v zvezi s po začeti neprizanesljivo ravnati s kom: udariti po političnih nasprotnikih
// začeti kritizirati, napadati koga: vsi so udarili po njem; če le more, udari po tašči
11. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža začetek dejanja, kot ga določa sobesedilo: udariti tarok; udariti koračnico, polko zaigrati / udariti po sadjevcu začeti ga piti
12. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: ko sta prišla na vrh, sta udarila obilno malico / udariti v jok, smeh zajokati se, zasmejati se
13. nepreh., ekspr. hitro, silovito reči: nič ne premisli, kar udari; naravnost udariti; brezoseb. kam boš šla, je udarilo iz njega
14. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: udarili so jo počez čez travnik; udariti jo v gore; udariti za kom
● ekspr. te besede so udarile vanjo kot strela so jo zelo prizadele; star. božje ga je udarilo kap ga je zadela; ekspr. kri mu je udarila v glavo, lica zelo je zardel; ekspr. nekaj mu je udarilo na možgane ne more misliti, razmišljati; pog. pohvala mu je udarila v glavo postal je domišljav, prevzeten; pog. vino mu je udarilo v glavo ga je upijanilo; pog. ob obračunu bo udarilo na dan, da so zadolženi bo prišlo na dan; ekspr. udariti na pravo struno najti pravi način; pog. udariti (s pestjo) ob mizo, po mizi odločno, ostro nastopiti, zahtevati; ekspr. udariti koga po žepu finančno ga prizadeti; ekspr. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil začel je misliti na ženitev; ekspr. to mi je takoj udarilo v oči sem takoj opazil, zagledal; udariti v prazno ne da bi zadel; ekspr. po dolgem pogajanju sta si udarila v roke sta sklenila dogovor, kupčijo; star. bog ga je udaril s hudo žensko dobil je hudo ženo; pog. udariti mimo reči, storiti kaj napačnega; pog., ekspr. udarili so jo po slovensko začeli so govoriti, peti (po) slovensko
    udáriti se 
    1. povzročiti si bolečino z udarcem: zelo se je udaril; pri padcu se je udaril v glavo
    // v zvezi s po z udarjanjem po kakem delu na sebi izraziti podkrepitev tega, kar določa sobesedilo: jaz, tepec, se je udaril po čelu, glavi; udaril se je po stegnih in poskočil od veselja
    2. ekspr. sporeči se, spreti se: večkrat se udarijo; udarila sta se zaradi otroka, zemlje
    // spopasti se: študenti so se udarili s policijo
    udárjen -a -o
    1. deležnik od udariti: s poplavami, snegom udarjeni kraji; udarjeni pešec je obležal nezavesten; nogo ima udarjeno in odrgnjeno; udarjena je z neplodnostjo, s slepoto
    2. ekspr., v povedni rabi čudaški, neumen: malo je udarjen; vsak je po svoje udarjen
    3. pog., ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima veliko željo po tem, kar izraža določilo: udarjen je na denar, meso; udarjen na ženske / zelo je udarjena nanj zelo ga ima rada
Celotno geslo Sinonimni
udáriti -im dov.
1.
koga sunkovito se dotakniti koga, navadno z namenom prizadeti bolečino
SINONIMI:
udrihniti, pog. boksniti, ekspr. cvenkniti, ekspr. cvrkniti, ekspr. česniti, zastar. čofiti, ekspr. čofniti, ekspr. čohniti, pog. dati dve okrog ušes komu, pog. dati eno okrog ušes komu, knj.izroč. duniti, ekspr. dvigniti roko nad koga, ekspr. dvigniti roko proti komu, neknj. pog. fokniti, ekspr. frcniti, ekspr. hlopniti, ekspr. krcniti, ekspr. kresniti, star. lopiti, ekspr. lopniti, star. loputniti, ekspr. mahniti, star. opaliti, ekspr. opiliti, ekspr. oplesti, ekspr. osliniti, ekspr. osmoliti, nar. otrniti, ekspr. pobožati s palico koga, ekspr. počiti, ekspr. primazati, zastar. pripaliti, nar. prismukniti, pog. pritegniti, pog. pritisniti, ekspr. tapniti, star. telebiti, star. telebniti, knj.izroč. treskniti, knj.izroč. tresniti, ekspr. treščiti, pog. ubrisati, nar. učesniti, zastar. udriti, pog. uliti1, ekspr. upiliti, ekspr. urezati, star. useči, ekspr. usekati, ekspr. usmoditi, ekspr. užgati, star. zadati udarec komu
2.
po čem sunkovito se dotakniti česa, navadno z določenim namenom
SINONIMI:
ekspr. butniti, ekspr. klopniti, ekspr. lopniti, ekspr. trkniti, ekspr. usekati, ekspr. užgati, ekspr. zamahniti, ekspr. zasekati, ekspr. zatrepati
3.
v zvezi s strelo zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskočiti s telesa na telo in povzročiti močen pok
SINONIMI:
4.
ekspr. nenadoma, silovito nastopiti, se pojaviti
SINONIMI:
ekspr. bruhniti, ekspr. buhniti, ekspr. bukniti, ekspr. bušiti, ekspr. bušniti, ekspr. butniti, ekspr. udariti na dan
GLEJ ŠE SINONIM: napasti1, prizadeti3, zadeti, zaigrati, zaigrati
GLEJ ŠE: dogovoriti se, opečatiti, vrniti, zajokati
Celotno geslo Kostelski
udariti ► ˈvedr̥t ˈvedren dov.
Celotno geslo Sinonimni
udárjati -am nedov.
1.
po čem sunkovito se dotikati česa, navadno z določenim namenom
SINONIMI:
nar. cokati, ekspr. lopati, ekspr. mahati, ekspr. mlatiti, ekspr. ploskati, ekspr. sekati, star. telebati, ekspr. trkati, ekspr. udrihati, ekspr. zamahovati
2.
ob kaj/po čem premikajoč se sunkovito se dotikati česa
SINONIMI:
ekspr. biti1, ekspr. bobnati, ekspr. copotati, ekspr. klocati, ekspr. klopotati, ekspr. nabijati, ekspr. padati, nar. peliskati, ekspr. plenkati, ekspr. škrabljati, ekspr. škrebljati, ekspr. tolči
3.
v zvezi s strelo zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskakovati s telesa na telo in povzročati močen pok
SINONIMI:
treskati, ekspr. sekati, ekspr. urezavati, ekspr. urezovati, ekspr. zasekavati se
4.
s prislovnim določilom, ekspr. silovito nastopati, se pojavljati
SINONIMI:
ekspr. bruhati, ekspr. buhati, ekspr. udarjati na dan
GLEJ ŠE SINONIM: biti1, prizadevati, tepsti, zadevati
Geografija
véliki pòk -ega póka m
Pravopis
v p. okrajš. v pokoju; prim. v pok.
Celotno geslo ePravopis
v pok.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
v pokoju
Pravopis
v pok. okrajš. v pokoju; prim. v p.
SSKJ²
zamášek -ška m (ȃ)
1. okrogel, navadno na zgornjem koncu nekoliko širši predmet za mašenje odprtin, posod: izvleči, potegniti zamašek iz buteljke; zamašiti, zapreti z zamaškom; gumijast, plutovinast zamašek; kovinski, steklen zamašek; zamašek za sod / pok zamaška pok, ki nastane pri izvleku zamaška / kronski ali kronasti zamašek zamašek v obliki kovinske kapice, zlasti za steklenice
// kar je temu podobno: iz vate si je naredil zamaške za ušesa
2. kar se nabere, nakopiči na določenem mestu in onemogoča prehod, pretok: v cevi je nastal zamašek iz blata in peska / prometni zamašek
SSKJ²
zapókati -am dov. (ọ́ ọ̑)
1. dati kratke, močne glasove: včasih je zapokala suha veja / ko se je vzravnal, so mu zapokali sklepi; brezoseb. stresla sta si roki, da je kar zapokalo / od časa do časa so zapokale puške streli iz pušk
// povzročiti kratke, močne glasove: zapokal je s prsti
// s tankim prožnim predmetom zamahniti po zraku tako, da se sliši pok: voznik je zapokal z bičem
2. začeti streljati: lovci so zapokali; brezoseb. navsezgodaj je zapokalo
Celotno geslo Frazemi
zób Frazemi s sestavino zób:
bíti kàj za pod zób, dajáti se v zobé kómu, dáti ga na zób, dáti se v zobé kómu, dobíti kàj za pod zób, držáti jêzik za zobmí, iméti kàj za pod zób, jêzik za zóbe, metáti v zobé kómu kàj, ne glédati v zobé čému, nosíti kóga po zobéh, oborožèn do zób, oborožíti kóga do zób, oborožíti se do zób, pokazáti zóbe [kómu], polomíti si zóbe [na čém, pri čém], povédati v zobé kómu kàj, pripráviti kàj za pod zób, príti v zobé kómu, režáti se v zobé kómu, smejáti se v zobé kómu, stískati zóbe, stísniti zóbe, škrípati z zobmí, vláčiti kóga po zobéh, vréči v zobé kómu kàj, z nóhti in zobmí, zaškrípati z zobmí, zób čása, zób za zób
Gledališče
zvóčni efékt -ega -a m
Geografija
zvóčni udár -ega -a m
Geografija
zvóčni zíd -ega -a m
Število zadetkov: 100