Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
iztȓcati, -am, vb. pf. ausklopfen: i. posodo, da prah odleti, C.
Vorenc
kadar vez., confervescere, v'kúp ſpariti ſe, vréti kakòr moſht kadar kiſſa; cum, kadar; diluculum, kadar ſe v'jutru ẛarja odpinia, cilú ẛgudai; eos, eois, ẛarja, kadar ſonze gori grè, ẛora; exactus, -us, predajanîe, kadar eden ſvoje blagú dobru ṡvede; exulceratio pulmonum, kadar pluzhe gnyejo; odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga sobè bolè; opperiri, zhakati, kadar ſe kai enimu poſſodi; psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy; quando, kadai, kadar; strictura, -ae, tudi práh od ṡheléṡa, kadar ſe pili; transfumare, prekaditi, kadar dim ṡkuṡi grè; prim. kader 
Prekmurski
kàk prisl.
1. kako, izraža vprašanje po osebi, načinu dejanja: Kak ſze zové on, ſteroga je Bog z-tákſim tálom za Odküpitela, ino Zvelicſitela poſzlal SM 1747, 10; Oh! kak te gori primem BKM 1789, 20; Kak bi 'zeleli 'zitek vecs lübiti KAJ 1848, 7
2. izraža vprašanje po meri ali stopnji povedanega: Kak dugo de sze pozdigávao nad menom nepriátel moj TA 1848, 10
3. v vezniški rabi za dopolnjevanje nadrednega stavka glede na predmet: csi ſze na prekléte Zglédnemo i na nyih mántre, Kak brezi ſzmrti vmérajo KŠ 1754, 274; Naſzlejdnye ſze mámo vcsiti kak je pogibelno vu hüdo tiváriſtvo ſze zmejſati, i piſztiti KM 1796, 10
4. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo povedanega: Kak ſzlatka ſzo cselüſzti mojoj gúcsanya tvoja KŠ 1754, 4; Oh Jezus Kriſztus! kak dugo Odlásas tvoj ſzoudnyi dén KŠ 1754, 272; Ah kak ti morem za ono tvojo nezrecseno miloscso zahváliti KM 1783, 6; Kak velika potrejbcſina je pa bila na ete knige zdaj vetom vrejmeni, vſzáki ſzi lejko premiſzli BKM 1789, 5; Kak velika obláſzt je bila potrejbna k-tomi, naj bi KM 1796, 4; Kak je Boug veliko Szpravo ſzvojim diko SŠ 1796, 5; Ka máte vi csiniti, I kak blá'zeni biti BRM 1823, 6; kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI; Kak bi ga szmeo ti, práh, obráziti [Boga], Da ga ni angel nemre zbroditi KAJ 1848, 7; Goszpôd nas, kak odicseno je Imé tvoje po vszoj zemli TA 1848, 7; szinek moj, vidis, kak hüdô je meni KAJ 1870, 8; Kak rad szem, kâ szem sze prisao KAJ 1870, 5; O kak tužno so jôkali siromaški roditelje BJ 1886, 9
Pleteršnik
kiháłən, -łna, adj. Niese-: kihȃłni prah, das Niesepulver, Cig.
Prekmurski
krhkóči -a -e prid. krhek, slaboten: 'Zitka Goſzpôd! jáko ſzem krhkôcsi BRM 1823, 211; Ne szi ti práh krhkôcsi KAJ 1848, 209; Têlo mi je krhkôcse BRM 1823, 374
Pleteršnik
mȃłčev, adj. Gips-, Cig.; malčevo apno, der Gipskalk, Cig.; malčev prah, das Gipsmehl, Cig.
Vorenc
malinski prid., F10, catillus, tudi en ẛgurni malinski kamen, deil, tá ẛdulnî ſe imenuje meta; incisus, -a, -um, en iſékan kamen, v'ti viṡhi, kakòr ſe malinṡki kameni naſékajo, naſékan, ṡklépan; meta, -ae, zyl, tá dulni malinṡki kamen, tarzha; mola, -ae, malyn, malin, malinṡki kamen; molaris, malinṡki; molaris, -ris, lapis, malinṡki kamen; molarius, -a, -um, malinṡki; molile, -lis, malinṡku orodje, kar per malinih nuza; pinnae, loparji, ali daṡzhize na malinṡkih kolleſſih, lopatize; pollen, -nis, vel pollis, pollinis, zveit od moke: tudi malinṡki práh
Vorenc
mišji prid., F9, acaron, -ri, miſhji tern; arsenicum, béla miſhniza, miſhja ſhtupa, ſtrupoviti práh; batrachomiomachia, ẛhabja voiska inu miſhja; chamaemyrsine, miſhji tern: idem quod ruscus; murinus, -a, -um, miſhji, kar je od miſhi; muscerda, miſhji gnoi, miſhji drek; ruscus, -ci, vel ruscum, -ci, miſhji tern, enu ternaſtu bodèzhe ṡèliṡzhe s'ardezhimi jagodami; staphis, -dis, idem ac herba pedicularis, ṡeliṡzhe ṡa uſhy, ſline ṡeliṡzhe, ſtephana ṡerna, miſhji inu podganji poper
Vorenc
mišnica ž, F4, arsenicum, béla miſhniza, miſhja ſhtupa, ſtrupoviti práh; auripigmentum, miſhenza; ligellum, -li, v'miſhnizi akelz; muscipula, -ae, miſhniza ṡa miſhi loviti
Vorenc
moka ž, F21, aleuron, pſhenizhna moka; alica, -ae, alicastrum, od perjovize moka; blattae pistrinarie, zhervje, ali moli v'moki; cribrum farinaceum, ſitu ẛa moko; farina, -ae, moka; polenta, -ae, jezhmenova moka roshtana, ṡganzi; pollen, -nis, vel pollis, pollinis, zveit od moke: tudi malinṡki práh; simila, -ae, vel similago, -nis, zveit od pſhenizhne moke, moka ṡa ṡhemle
Besedje16
moka2 [prah] sam. ž ♦ P: 16 (TE 1555, TT 1557, TO 1564, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, DAg 1585, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603)
Prekmurski
mràvla -e ž mravlja: Mravla živé tüdi AI 1878, 37; kak mravle paščlivo delajo AI 1878, 3; Eden táo eti mravlö noszi práh z-korin AIP 1876, br. 2, 8
Svetokriški
muha -e ž muha: ena muha im. ed. lejse pò tvojm obraſu ǀ ene muhe rod. ed., ali komarja nemorite en fertilz vre na vashom obrasu terpèti ǀ tiga ner vekshiga Riſa je na ramo vergal, kakor eno muho tož. ed. lahku neſſil ǀ ſò taku retki, kakor te belle muhe im. mn. ǀ Bug je bil obvarval to ſemlo Geſsen pred to gmain ſtrajfingo teh muh rod. mn. ǀ prah te ſemle v' muhe tož. mn. preoberne ǀ mozhnu ſe salubil v'muhe tož. mn., v'komarje, v'zhervizhe, inu v'mraulinize ǀ napolni Egypt s'temi nagnusnimi shabamy, shkodlivimy komary, muhami or. mn.
Besedje16
muka2 [prah] gl. moka ♦ P: 1 (JPo 1578)
Prekmurski
nì prisl. niti, krepi zanikanje s poudarjenim izključevanjem: ino neiga med nami ſteribi dobro cſinio, neiga, a ni ednoga TF 1715, 19; Ne jeita ſnyega, ni ne dotekniteſzega SM 1747, 5; Tretics, kai ni vrág ne pocſiva SM 1747, 4; Vu ſterom jaſz ni ne dvojim KŠ 1754, 271; ni Ocsa vas ne odpüſzti vám preſztoplenyá vaſa KŠ 1771, 19; On ji je pa nej odgouvoro ni edno rejcs KŠ 1771, 51; Nemre ſze zvelicsati, Ni vnebo setüvati BKM 1789, 1; i tam je tri dni nej jo, ni pio KM 1796, 124; Ali, ni nebom drügoga, Nego mojega Goſzpodna SŠ 1796, 97; Kak bi ga szmeo ti, práh, obráziti, da ga ni angel nemre zbroditi KAJ 1848, 7; Malo ftic dá 'ze szvoj glász csuti, i ni pasztér negoni vö csrêde KAJ 1870, 60
Pleteršnik
nósiti, nǫ́sim, vb. impf. 1) tragen; — vodo, drva n. v kuhinjo; čebele pridno nosijo, Por.; veter prah v oči nosi; morje ladje nosi; n. (dete), schwanger gehen, Cig., Jan.; — trächtig sein: kobila nosi, Gor.; glavo visoko n., sich hochtragen; — 2) n. se, schweben: n. se po zraku, Cig. (T.); sich geberden, sich gerieren, sich benehmen; mogočno, moški se n., vornehm, stolz einhergehen; Ko grom se nos' in blisk in piš (namr. kralj Matjaž), Npes.-K.; prva dva stanova, plemstvo in duhovstvo, nosila sta se zatorej kakor gospoda nad meščanom, Jurč.; nerodno se n., Jurč.; — pos. sich stolz benehmen, Zilj.-Jarn. (Rok.), Kr.; n. se nad čim, sich über etwas aufhalten, Cig.; — 3) n. se, sich kleiden; po gospodsko, po kmetsko se nositi.
Celotno geslo Pohlin
obnožina [obnọ̑žina] samostalnik ženskega spola

cvetni prah, ki ga čebele prenašajo na zadnjih nogah; obnožina

PRIMERJAJ: obnožnina

Celotno geslo Pohlin
obnožnina [obnožnína] samostalnik ženskega spola

cvetni prah, ki ga čebele prenašajo na zadnjih nogah; obnožina

PRIMERJAJ: obnožina

Prekmurski
obráziti -im nedov. slikati, upodabljati: Kak bi ga szmeo ti, práh, obráziti, Da ga ni angel nemre zbroditi KAJ 1848, 7
Pleteršnik
odgrẹ́bati, -grẹ̑bam, vb. impf. ad odgrebsti, odgreniti; weg-, abscharren; prah o. s ceste, den Staub von der Straße abziehen, Levst. (Cest.); žito izpod vevca pri vejanju o., Polj.
Število zadetkov: 163