Zadetki iskanja
Pleteršnik
znọ̑žje, n. der Fußtheil (des Bettes, des Lagers u. dgl.), Mur., Cig., BlKr.; pri znožju, zu Füßen, Dict., Cig., Jan., Dalm.; — der Fuß des Berges, Cig., Jan., nk.; v znožju vinograda, unten am Weingarten, Cig.
Pleteršnik
zǫ́na, f. 1) schlechte, taube Getreidekörner, Rib.-M., Št.-C., Ip.-Erj. (Torb.); = slabo, drobno proso, Lašče-Erj. (Torb.); — = kar pri vejanju žita med plevami in zrnjem ostaja, Zv.; — 2) der Schauder, Dol.-Cig., Jan.; zona me obhaja, Cig., Gor.-Zv., (izprehaja) BlKr.; zona ga popade, Nov.-C.
Pleteršnik
zrȃst 2., -ȋ, f. 1) der Wuchs, Jan., ogr.-M., C.; — 2) = kar pri rastlini v enem letu zraste, jvzhŠt.; — 3) der Wuchs, die Gestalt, Valj. (Rad); — (nam. vzr-).
Pleteršnik
zunȃnji, adj. auswendig, äußerlich, Außen-; zunanja stran; zunanje kolo pri mlinu; — po zunanje (äußerlich) pokazati svoje veselje, Cv.; zunanja podoba; zunanji svet; — auswärtig, Cig., Jan.; zunanji opravki, zunanje dežele, Cig.
Pleteršnik
žábica, f. dem. žaba; 1) das Fröschlein; božja ž., der grüne Laubfrosch (hyla viridis), Cig., Jan., Erj. (Ž.); = bogčeva ž., C.; = zelena ž., Cig., Jan., C.; — 2) großes Löwenmaul (antirrhinum maius), Jan., Tuš. (R.); — 3) neka rdečkasta, mnogonoga žuželka, M.; ako jo kako živinče (nav. ovca) s travo požre, napuhne se ter postane žabičavo, žabičasto, BlKr.; kravo je ž. napela, Z.; suha ž. ali ledovna ž., das Rückenblut, eine Krankheit der Rinder und Schafe, V.-Cig., Strp.; = krvava ž., Bleiw.-Cig.; žabico tepsti, dreti, das Rückenblut brechen, Cig.; žabico rezati = puščati živini pod repom ali na ušesih, Strp.; — sploh nekaka bolezen živinska, pri kateri živinče napenja, Strp.; — 4) žabico metati, sekati, flache Steinchen schräg auf die Fläche des Wassers werfen, so dass sie abprallen und über dem Wasser hinhüpfen, Cig.; = žabice izpodbijati, M.; — 5) der Hufstollen, vzhŠt.-C.; — 6) das Anhängeschloss, Cig., C., Štrek., Rez.-C.; — die Klammer, Cig. (T.); — das Handeisen, die Handschraube, Cig.; v žabico dejati, žabico privijati, Z.; verige na nogah in žabice na rokah, Cv.; — die Pfanne (mech.), h. t.-Cig. (T.); — ž. pride pri vpreganju v luknjo ojnic, Mik.
Pleteršnik
žàł, žála, adj. leid: žala beseda, ein kränkendes Wort, C.; kaj žalega komu storiti, jemandem etwas zuleid thun; Žale misli v srcu ni, Preš.; Pri nas je dost' žalega, Npes.-K.; — tudi indecl.: žal beseda, ein leides Wort, Cig., Kr.; Žal besede v ustih ni, Preš.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
žę́gnati, -am, vb. pf. (impf.) segnen; kruh in vino ž.; cerkev ž.; Bog žegnaj! Gott segne! (pozdrav pri obedu, južini a. večerji sedečim); — iz nem.; pogl. blagosloviti.
Pleteršnik
žə̀knọ, n. eine kleine Öffnung: das Luftloch über dem Ofenloch, Ravn.-M., Burg. (Rok.); — das Ofenloch, Ip.-Mik.; žrelo pri peči, pri apnenici, opekarnici, das Feuerloch, na ognjišču jama za pepel, Goriška ok., Črni Vrh pri Idriji-Erj. (Torb.); das Floßloch bei den Floßöfen, das Schürloch bei Kalköfen, Cig.; das Ofenloch bei der Dörrgrube, Polj.; — das Flugloch am Bienenstock, Polj.; — der Krater, Cig., Erj. (Min.); — nam. žvokno; prim. bav. schwalg, Öffnung des Schmelzofens, Štrek. (Arch.).
Pleteršnik
žíliti, -im, vb. impf. 1) ädern, Cig.; — 2) anstrengen: — svoj vrat ž., den Hals fortwährend strecken, Let.; ž. se = hudo gnati se pri kakem delu, truditi se, da je napetih žil videti, Lašče-Erj. (Torb.); = hudo gnati se za kako stvar, ustiti se, Soška dol.-Erj. (Torb.); zornig, schreiend etwas behaupten, M.; zakaj tako kričiš? zakaj se tako žiliš? Let.
Pleteršnik
žìlj, žílja, m. 1) = vrv pri napregi, der Strang, Gor.-Levst. (M.); — žilji, die Wagenstränge, C., Dalm.; — 2) kravja veriga, Koborid-Erj. (Torb.), Tolm.; — tudi: železen klinec na koncu kravje verige, ki se vtiče v kolut na drugem kraju, Vrsno-Erj. (Torb.); — 3) das Joch für einen Ochsen (jarmček in kamba), Notr.; — prim. bav. sil, Riemen, Geschirr für Zugvieh, Erj. (Torb.).
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
žmȋtək, -tka, m. 1) das Abgepresste, Nov.; — das Klümpchen: po redkem soku plavajo žmitki, Gor.; — (von der runden Fülle des Fleisches): dekle je tako debelo, da ima žmitke po rokah, Erj. (Torb.); otrok je rejen, kakor žmitek, Gor.; — 2) geronnene Milch: der Käsequark, der Topfen, Cig., Jan., M., Planina (pod Mangartom), Tolm.-Erj. (Torb.); kuhano in usirjeno kislo mleko, Lašče-Erj. (Torb.); pri ognju se je jelo mleko gostiti, žmitek, ki se je zgostil v loncu, pobere se v torilo, Glas.; — 3) žmitki, die Molken, Meg., C.
Pleteršnik
žǫ̑k 2., m. 1) die Fußsocke, Jan., C., Polj.; — 2) = žep na obleki, BlKr.; — 3) das Futteral, M.; — žoki (pri sedlu), die Sattelpistolentaschen, C., Z.; — prim. lat. soccus, it. socco, nem. Socke, C.
Pleteršnik
Pleteršnik
žúliti, -im, vb. impf. 1) drückend reiben: črevelj me žuli, sedlo konja žuli, Cig.; ž. si roke, die Hände drücken u. reiben; sie schwielig machen (= fleißig arbeiten); ž. perilo, die Wäsche zwischen den Händen reibend waschen, Z., Notr., Gor., Št.; mehur ž., eine trockene Blase zwischen den Händen drückend u. reibend erweichen, Z.; ž. mačko, die Katze zwischen den Händen zerren, martern, Z.; — (pren.) ljudi ž. (scheren, bedrücken), Cig.; denar iz koga ž., Geld jemandem abpressen, Cig.; — 2) kauen, Jan.; — tobak ž. = s težka pušiti ter vleči, Lašče-Erj. (Torb.), Gor.; — = cucati, saugen, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); — trinken (zaničlj.), Cig., Jan., Erj. (Torb.); celo noč vince ž., SlN.; kdor vodo žuli, mu po črevih kruli, Glas.; — 3) etwas langsam thun, Z.; kaj tako dolgo žuliš! vzhŠt.; — zaudern, Guts.
Pleteršnik
župȃnəc, -nca, m. 1) ein lederner Fleck am Oberleder des Schuhes, Dict., Cig., Jan., M., C., Lašče-Erj. (Torb.), Vrt.; ž. ali zaplato prišiti, Jurč.; županec pri župancu, jvzhŠt.; — das Flickwort, V.-Cig.; — 2) županci, eine Art Birnen, C.; — prim. hs. župa, eine Art Kleid, srlat. jupa, Mik. (Et.).
Pleteršnik
žȗžnja, f. 1) der undeutlich Plappernde, Svet. (Rok.); — der Schwätzer, Z., Vod. (Izb. sp.); — 2) ein saumseliger, langsamer Mensch, der Zauderer, Cig.; človek, pri delu zelo počasen, Lašče-Erj. (Torb.), Svet. (Rok.); — 3) = usnen izpodveznik pri črevljih, der Schuhriemen, Hrušica (Ist.)-Erj. (Torb.); — 4) die Pieplerche, der Baumpieper (alauda trivialis, anthus arboreus), Cig., Frey. (F.).
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 44
- 45
- 46
- 47
- 48
- Naslednja »
Število zadetkov: 941
Dostopnost