Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
Novi Grad -ega -a m zemljepisno lastno ime Novi Grad: Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah … v' Novimgradu mest. ed. (IV, 171) Verjetno je mišljen Nôvi Grád Podrávski pri Koprivnici.
Svetokriški
obožati -am dov. 1. obubožati, izgubiti premoženje: ſe boijsh obushat nedol., inu ſe neboijsh pakla, kateriga ſi sashlushil s'leto tuojo Iudausko ohernjo ǀ veni urri te ner bogatishi obusha 3. ed. ǀ vinu po nozhi stezhe, inu taku nemesti obogatit obushaio 3. mn. ǀ jest bi obushal del. ed. m, kadar leta kupzhja bi meni poslu shla ǀ tedaj menish de G. Bug je obuſſal del. ed. m ǀ ſe boyte, de bi sgubili, inu obushali del. mn. m kadar bi petleriom dali 2. povzročiti izgubo premoženja: aku menite de skuſi leto kupzhio Chriſtus vaſs huzhe obushat nedol. ǀ s'taisto vago s'Katero naſs obogati, s'to tudi naſs obusha 3. ed. ǀ vender ym nepomagate, temuzh yh ſhe ble obushate 2. mn., ym nenuzate, temuzh shkodite ǀ obogatio ony, inu druge obushaio 3. mn. ǀ Nepotrebne vojske sazhnejo, s'Kateremy veliku Mest Konzhajo inu svoj podversheni folk obushajo 3. mn. ǀ Oh prekleta ohernia! koku ſi ti mene obushala del. ed. ž Prim. pri Pleteršniku obọ̑žati < oubọ̑žati.
Svetokriški
odka -e ž trnek: ribizh otiko tož. ed. vun s'ribo potegne (II, 440) V večini sloven. narečij se trnku reče ọ́dica. Pripona -ica je v mnogih primerih zamenljiva s pripono -ka, npr. čevljarica poleg čevljarka. Tako je po vsej verjetnosti iz ọ́dica nastalo doslej samo pri Janezu Svetokriškem znano ọ́dka, brano ọ́tka, kar je hiperkorektno zapisano kot otika. Manj verjetno se zdi enačenje z besedo ọ́tka ‛ročica pri plugu’, ki pomensko ne ustreza.
Svetokriški
odrešitvo -a s odrešitev: vaſhe odreſhitvu im. ed. ſe perblishuje ǀ ſe boim umreti, sakaj is pakla nej odreshtua rod. ed. ǀ je hotel nash vſmileni JESVS s' lakoto sazheti nashe odreshtvu tož. ed. ǀ sa odréſtvu tož. ed. Firshta Galzerana ǀ my imamo od reshtvu tož. ed. skuſi njegovo kry ǀ sa od reſtvu tož. ed. nijh Firshta Prim. pri Pleteršniku odrẹ̑šitvo ‛odrešitev’.
Svetokriški
Oljski hrib -ega -a m zemljepisno lastno ime Oljska gora: s'taistiga oljskiga hriba rod. ed. Chriſtus, je imel v'Nebu vſdignen biti (I/2, 33) ǀ ſo shli skriti ſe na ta OljsKi hrib tož. ed. (I/2, 32) ǀ Kadar Chriſtus ſe je imel lozhit is tiga ſveità, inu ſe verniti v' nebeſſa, je shal na ojliski hrib tož. ed., sa nym je shla Maria Diviza, Madalena, inu ty Jogry (V, 500) Óljska gôra, lat. V Mons Oliveti, grič z oljčnim nasadom pri Jeruzalemu (SP 21,1)
Svetokriški
Osa m zemljepisno lastno ime Osa: hualio ta hrib Oſſa im. ed., dokler na letem je dolgu zhaſſa prebival Hercules Ósa, ngr. Κίσσαβος (1978 m), strma apnenčasta pečina pri Olimpu v Grčiji
Svetokriški
oskakati dov. skakaje izgubiti: kadar poshlejo po vaſs de bi shle po nozhi na pleſs, kir dobru vejſte de nekatera je oſkakala del. ed. ž, inu divjshtvu, inu dusho ſapleſala (II, 213 s.) Prim. pri Pleteršniku obskákati ‛springend um etwas herumkommen’.
Svetokriški
Paleolog -a m osebno lastno ime Palajolog: S. Bonaventura je bil Ceſſarja Palæologa tož. ed., inu vſe taiſte, kateri ſo bily Grex Vere. Liberè ad Romanæ ſedis obedientiam redierunt (III, 356) Odposlanci carigrajskega cesarja Mihaela Palajologa so bili poleti 1274 na obisku pri papežu Gregorju X. v Lyonu, kjer so – zahvaljujoč tudi govoru sv. Bonaventure – prisegli pokorščino rimski cerkvi.
Svetokriški
pant -a m tečaj pri vratih: rigilni, inu panti im. mn. ſe prelomio (II, 571) ← bav. nem. Pant < srvnem. bant ‛vez’
Svetokriški
Papija ž zemljepisno lastno ime Pavia: en dan ga srezha na tem viſsokim mostu v'tem mesti Papia im. ed. (I/1, 131) Pavia, lat. Papia, mesto pri Milanu
Svetokriški
parnag -a prid. čisto nag: nje truplu pak venem koti je par nagu im. ed. s leshalu do parnagega do nagega: sapovej Rihtnem hlapzom to Sveto Divizo do par nagiga slezhi ǀ do par naſiga ſe je bil slekil pred Shkoffam Aſſianskem Hibridna tvorba iz bav. nem. par, nem. bar ‛gol, čist’, in sloven. nag; prim. pri Pohlinu parnag ‛omnino nudus’, pri Pleteršniku pàrnȃg ‛čisto nag’.
Svetokriški
parski -a prid. bavarski: S. Gothard ſe je bil porodil v' Parski mest. ed. ž desheli tu lejtu 980 (III, 281) Sv. Gotard se je rodil 960 v Reichersdorfu pri Niederaltaichu na Bavarskem.
Svetokriški
pegerovanje s želja, zahteva: kadar mosh je letu nespodobnu pegervaine tož. ed. ſvoje shene vidil, pravi bodi tedaj Glagolnik od pegerovati ‛želeti, zahtevati’, ki je denominativ od *peger ‛želja, zahteva’ < srvnem. beger, nem. Begehr; prim. pri Kastelec-Vorencu pegerovanîe ‛appetentia, appetitio’.
Svetokriški
Penjafort m zemljepisno lastno ime Penjafortde Penjafort cit. pril. osebno lastno ime Penjafortski: Leto reſnizo nam more potredit Raymundus de Pegnafort (II, 121) Penjafort, špan. Peñafort, grad pri Barceloni, kjer je bil rojen sv. Rajmund; → Penefort.
Svetokriški
piščala -e ž piščal: druſiga ſe neshlishi ampaK bobny, pishale im. mn., inu trobente (I/2, 38) Prim. pri Pleteršniku piščȃla ‛piščal’.
Svetokriški
pod predl. I. s tož. pod: de prezej nepotezhe pod plajsh ſvoje lube Mattere Mariæ ǀ hudizhu pak ſe poda. Boga pod noge poſtavi ǀ pod drugiga Firshta gresh prebivat ǀ meneozh vſe pod mezh parpravit ǀ ſo tekle potleto ſveto Bandiero II. z mest. pod: veliku mrasa, lakate je terpel, inu kakor en ptuj zhlovek podshtengah ſvojga ozheta prebival ǀ ſe najdem pod tem shegnanim ublatu na Altariu III. z or. 1. pod: je njega dobru vidil pod figavom drevom ǀ pod oblastio svojga Vishishiga morio prebivat ǀ nihdar nej hotel pod streho prebivat ǀ ſo pod perutami zhloveske rokè imeli ǀ pò tyſtem slatkem piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna ſmert ǀ ſtoii na Altoriu pòd shoteriam podobe tiga kruha ǀ pot poſtelo ſe valaio ǀ s'enem tardem kamenam pot glavo ſo leshali ǀ je bil poslal S. Duhà s'Nebes podt podobo tiga ognia ǀ pò tyſtem slatkem piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna ſmert ǀ de bi jo podnogami valali 2. pri: vſakaterimu da ſvojo pejſſim, de v'Zerkvi pod masho imà pejti ǀ pod masho skuppai govorio, marmraio, ſmejeio ǀ Pride v' Zerku, ſede doli, sazhne s' tovarsham, ali s' tovarshizo pod cello pridigo sgovariat, inu quantat Vezljivost z mest. se pojavi samo dvakrat in verjetno ne temelji na živem govoru; → spod.
Svetokriški
poflisati se -am se dov. potruditi se: je dolſhan ſe pofliſſat nedol. dobra djania dopernashat ǀ Sveit sapovej ſe pofliſſat nedol. doſti blaga sadobit ǀ mij ſmo dolshni ſe pofliſsat nedol. k'nashi glavi Christuſu Iesuſu priti ǀ ſe pofliſash 2. ed. offertnu tvoje telu guantat ǀ sdaj ſe pofliſsash 2. ed. zhloveku, lushtom, inu hudizhu shlushiti ǀ ble ſe poflisash 2. ed. sklede, inu tallerje zhiſte, inu snashne imeti … kakor sa tuojo dusho ǀ sakaj tedaj ſe nepofliſash +2. ed. tojſtu skuſi ſveto almoshno v' nebeſſa shranit ǀ taiſtemu perglihat ſe nepofliſſash +2. ed. ǀ zhe hishni ozha ſe ne pofliſſa 3. ed. vſe rezhy veno dobro ordingo poſtavit ǀ Sledni zhlovik ſe pofliſsa 3. ed. sa sdrauje svojga teleſsa ǀ ſe pofliſa 3. ed. de ludje v'greh perpravi ǀ ſe pofliſsà 3. ed. s' beſſedo ǀ moj folk pak nepofliſſa +3. ed. vbeyshat shtrajfingam ǀ vener ſe nepofliſsa +3. ed. prezej osdravit ǀ my ſe pofliſſamo 1. mn. kar premorimo ǀ my ſe pofliſsamo 1. mn. Kar nam je mogozhe Sapuvidi Boshje dershati ǀ ſe pofliſſate 2. mn. taiſte potalashit, inu spravit ǀ v'vſijh vishah pofliſsate 2. mn. ſe varuat, de bi nevmadeſheli guant vashiga teleſsa ǀ vy nemorite, inu ſe nepofliſsate +2. mn. navuzhiti vaſhe otroke S. Litanie molit ǀ nej ſe pofliſſaio 3. mn. Iſraeliterje premotit ǀ s'hishe beshat ſe pofliſsajo 3. mn. ǀ Oh ſrezhni ſtutaushentkrat taiſti, kateri ſe pofliſſajo 3. mn. ſapuvidi Boshje dershati ǀ ſa tu nemario, inu ſe nepofliſsaio +3. mn. njeh dusho ozhistit ǀ ſe nepofliſsaio +3. mn. ſvoje otroke vuzhiti ſtrah Boshij ǀ ludje ſe nepofliſſaio +3. mn. nauzhiti eno dobro ſmert ſturiti ǀ Kadar ena fara, ali Capellania bogata je prasna ſtu Mashniku taisto doſezhi ſepofliſsaio +3. mn. ǀ pofliſſaj ſe vel. 2. ed. taku dober exempel tem drugem dati ǀ pofliſſaiſe vel. 2. ed. de bodo ſapezhatane, inu ſasnaminiene s' mojo britko martro ǀ pofliſsajſe vel. 2. ed. njega od te martre reſhit ǀ pofliſsaimo ſe vel. 1. mn. tudi dobra della imeti ǀ Pofliſsajmo ſe vel. 1. mn. daleshni ratat gnadam ǀ pofliſſaimo ſe vel. 1. mn. Nem. Nem. v' Zerku pojti ǀ V' nebeſsa pofliſsaimoſe vel. 1. mn. priti ǀ pofliſſaimoſe vel. 1. mn. kar nam je ner vezh mogozhe zhaſtiti, moliti, inu hualiti S. Rus. T. ǀ pofliſſaite ſe vel. 2. mn. ſpet jo perpravit na pot tiga isvelizhajna ǀ pofliſſajte ſe vel. 2. mn. kar nar ble vam je mogozhe ǀ Pofliſsajte ſe vel. 2. mn. sapuvidi Boshje dershati ǀ pofliſſaiteſe vel. 2. mn. dobre shene biti ǀ pofliſſajteſe vel. 2. mn. kar ner vezhe vam je mogozhe ǀ vſelej pofliſsajteſe vel. 2. mn. eno dobro manungo imeti ǀ pofliſaiteſe vel. 2. mn. vſelej eno dobro S. Manungo imeti ǀ pofliſſuiteſe vel. 2. mn. taku v'vashim ſtanu shueti ǀ potle ſe je pofliſſal del. ed. m tudi tu ſvoje ſturiti ǀ kar nar vezh je bilu njemu mogozhe ſe je pofliſsal del. ed. m Dino potroshtat ǀ jest ſim ſe vſijh vishah profliſsal del. ed. m en krajzer vudobit ǀ de bi ſe nepofliſſal +del. ed. m taiſte is ognia reishit ǀ kakor ſe je pofliſſala del. ed. ž S. Gerthrud ga potolashit ǀ kadar bi una salublena Pershona tulikain pofliſsala del. ed. ž ſe G: Bogu dopasti ǀ ta dua nesrezhna zholnaria ſta bila sgorela, dokler ſe nejſta pofliſſala del. dv. m sprainizo samashiti ǀ mij tudi ſe bomo pofliſſali del. mn. m v'Nebu priti ǀ tij ſe ſo pofliſsali del. mn. m, Kar nar vezh ſo snali ǀ De bi my ſe pofliſali del. mn. m Priatelni Boshy ratat ǀ molzhati je ena lepa zhednost, po Kateri ſe ſo mozhnu pofliſalj del. mn. m ti Philoſophi Zapis profliſsal ima r zaradi tiskarske napake, take kot v zapisu prouvdin pri → povodenj; → flisati se.
Svetokriški
pogrebščina -e ž kar je potrebno za pogreb: kaj nuza Claudiu Ceciliuſu, de tulikajn millionu ſlata je bil sadubil, de sa ſamo njegovo pogrebshnio tož. ed. je bil sapuſtil deſſet millionu (II, 410) Prim. pri Kastelec-Vorencu pogrèbszhina ‛funeralia’.
Svetokriški
pojti -jdem dvovid. iti: ob uſe pride, kruha strada, petlat more pojti nedol. ǀ ga puſti prozh smyram poiti nedol. ǀ Iosve sapovej poijti nedol. oshpegat ǀ raijshi ſi isvolio s'nijh velikim terplejniam v'paku k'tej vezhni martri pojtij nedol. ǀ mu sapovej de nema pojtj nedol. v'Egypt ǀ pojdem 1. ed. sa vejtram kamkuli me poneſse ǀ Jeſt poidem 1. ed. v' tvojo Sveto hisho ponishan ǀ nevejm, kam pujdem 1. ed. ǀ neveim kam puidem 1. ed. ǀ sdaj pujdesh 2. ed. v' Jruſalem ǀ kam pudesh 2. ed. ǀ ſam navej kam pojde 3. ed. ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa do ſerza poide 3. ed. ǀ de vam dobru pude 3. ed. na tem, inu na unem ſvejtu ǀ bodo … ſrezho, inu shegen imeli, ter ym dobru puide 3. ed. ǀ pujde 3. ed. k' vezhnimu veſſelju ǀ nepude +3. ed. obijskati, inu ſe perporozhjti timu ſveſtimu Paſterju ǀ bres lona sa nym poideta 3. dv. ǀ kakor pudemo 1. mn. pred oblizhe Boshje offrovati, inu moliti ǀ jutre puidemo 1. mn. s' proceſſio ǀ Sdaj od Ierusalemskiga mesta pojdemo 1. mn. v'tu mestu ſamario ǀ pudete 2. mn. v' tu Nebeſku krajlevſtvu ǀ lahku puidete 2. mn. skuſi urata nebeska ǀ v' kratkem zhaſſu pujdetec 2. mn. is tiga ſvejta ǀ Aku nebote kakor ty nedolshni otrozhizhi, nepujdete +2. mn. v' nebeſſa ǀ vy lahku poidete 2. mn. skuſi, dokler ſte vboſi ǀ otrozy pudeio 3. mn. petlat ǀ kateri ſò v'naglaunem grehu umerli pujdeio 3. mn. v'to vezhno paklensko martro ǀ s'velikim veſseliam, inu troshtam pudejo 3. mn. v'ſvoje truplu, od katiriga nihdar vezh se nebodò lozhile ǀ bres vſe teshave poideio 3. mn. skuſi lete urata v' nebeſſa ǀ greshniki, ali greshnize, od katerih ſim govuril nepoideio +3. mn. v' nebeſſa ǀ Poide vel. 2. ed. sa Chriſtusam, O kershena dusha, ter pogledaj koku pohleunu klezhi ǀ Pojdi vel. 2. ed. inu tudi ti taku ſturi, kakor je bil ta Samaritan ſturil ǀ poidi vel. 2. ed. tedaj Saul, inu vſe pokonzhai ǀ tvoy grehy ſo tebi odpuszheni, poydi vel. 2. ed. v' myri damu ǀ zhe ſe boysh pred Boga Vſigamogozhiga priti, pojde vel. 2. ed. s' mano tvojo Materio ǀ S. Juri pravi poimo vel. 1. mn./dv. ǀ narpoprej pojmo vel. 1. mn. v'tu poglavitnu, inu Ceſarsku Meſtu Conſtantinopol ǀ poimo vel. 1. mn. h' pridigi ǀ pojdimo vel. 1. mn. tedaj do Bethlema ǀ Poijdimo vel. 1. mn. tjakaj do Bethlema, ter pogledajmo to Beſsedo, Kir ſe je ſturila ǀ Vaſſ proſſim Nem. Nem. poidite vel. 2. mn. s' mano obyskat eniga bolnika ǀ Pojte vel. 2. mn. v'Libio inu bote vidlli de od velike urozhine vumeraio ǀ poite vel. 2. mn. andohtliu ſe obhajat ǀ Pojdite vel. 2. mn. v'AEgijpt shita Kupiti Oblike deležnika na -l so navedene pri → iti.
Svetokriški
polomnjen -a prid. polomljen: vidio shpampet vus polomnen tož. ed. m ǀ vashe restergane guanti, inu polomneni im. mn. m shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste ǀ samerkajo, da taistim levom sobi ſo bilij polomneni im. mn. m, inu parkle odſekane Nastalo po disimilaciji l – l > l – n, prim. pri Kastelec-Vorencu polomnîen ‛contritus’; → prelomnjen.
Število zadetkov: 190