Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
žúla, f. die Kinderdutte, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); — prim. žuliti = cucati.
Celotno geslo eSSKJ
žulíti žúlim nedovršni glagol [žulíti] in [žúliti]
    1. povzročati neprijeten občutek, bolečino zaradi drgnjenja
    2. ekspresivno povzročati nezadovoljstvo, nelagodje, skrbi zaradi nerazrešenosti, neurejenosti
    3. ekspresivno piti, jesti ali kaditi počasi, v presledkih
      3.1. ekspresivno jesti sploh
    4. ekspresivno lotevati se česa, ukvarjati se s čim, navadno prepočasi, predolgo
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, denar žuli koga, žuliti klopi
ETIMOLOGIJA: = srb. žúliti ‛luščiti, guliti’, nar. rus. žúlitь ‛rezati’ < pslov. *žuliti ‛rezati, guliti, luščiti’ - več ...
Pleteršnik
žúliti, -im, vb. impf. 1) drückend reiben: črevelj me žuli, sedlo konja žuli, Cig.; ž. si roke, die Hände drücken u. reiben; sie schwielig machen (= fleißig arbeiten); ž. perilo, die Wäsche zwischen den Händen reibend waschen, Z., Notr., Gor., Št.; mehur ž., eine trockene Blase zwischen den Händen drückend u. reibend erweichen, Z.; ž. mačko, die Katze zwischen den Händen zerren, martern, Z.; — (pren.) ljudi ž. (scheren, bedrücken), Cig.; denar iz koga ž., Geld jemandem abpressen, Cig.; — 2) kauen, Jan.; — tobak ž. = s težka pušiti ter vleči, Lašče-Erj. (Torb.), Gor.; — = cucati, saugen, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); — trinken (zaničlj.), Cig., Jan., Erj. (Torb.); celo noč vince ž., SlN.; kdor vodo žuli, mu po črevih kruli, Glas.; — 3) etwas langsam thun, Z.; kaj tako dolgo žuliš! vzhŠt.; — zaudern, Guts.
SSKJ²
žúlj -a m (ū)
mehur, ki nastane na koži zaradi pritiskanja, drgnjenja, zlasti na rokah, nogah: na dlaneh so se mu naredili žulji; žulj je počil, se predrl; dobiti, imeti žulje; krvav, mehek, voden žulj; žulj na peti
// kožna zadebelina na dlaneh, ki nastane na utrjeni koži zlasti pri fizičnem delu: od žuljev raskave roke / pri grabljenju, veslanju dobiti trde žulje
● ekspr. od samega sedenja bo dobil žulje na zadnjici zelo je len; ekspr. živeti od tujih žuljev od tujega dela; ekspr. svoj kruh si služi s krvavimi žulji s trdim delom
♦ bot. španski žulj bodeča rastlina z razraslim steblom in zlato rumenimi cveti v koških, Scolymus hispanicus
Celotno geslo Sinonimni
žúlj -a m
1.
mehur, ki nastane na koži zaradi pritiskanja, drgnjenja, zlasti na rokah, nogahpojmovnik
SINONIMI:
ekspr. žuljček
2.
kožna zadebelina na dlaneh, ki nastane na utrjeni koži zlasti pri fizičnem delu
SINONIMI:
nar. zaguljek
Celotno geslo Frazemi
žúlj Frazemi s sestavino žúlj:
dobíti žúlje na zádnjici, dobívati žúlje na ríti, pásti se ob žúljih kóga, redíti se od žúljev kóga, s krvávimi žúlji, stopíti kómu na žúlj, užívati žúlje kóga, živéti od tújih žúljev
Botanika
žúljasti lístni rób -ega -ega -a m
Celotno geslo ePravopis
Žumrove kotanje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Žumrovih kotanj množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
podvodni kraški izvir pri Izoli
IZGOVOR: [žúmrove kotánje], rodilnik [žúmrovih kotánʼ]
SSKJ²
župánčičevski -a -o prid.(ȃ)
tak kot pri Župančiču: župančičevski ritem; župančičevski zanos
    župánčičevsko prisl.:
    izražati se (po) župančičevsko
Pleteršnik
župȃnəc, -nca, m. 1) ein lederner Fleck am Oberleder des Schuhes, Dict., Cig., Jan., M., C., Lašče-Erj. (Torb.), Vrt.; ž. ali zaplato prišiti, Jurč.; županec pri župancu, jvzhŠt.; — das Flickwort, V.-Cig.; — 2) županci, eine Art Birnen, C.; — prim. hs. župa, eine Art Kleid, srlat. jupa, Mik. (Et.).
SSKJ²
župníjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na župnijo: župnijski urad; župnijska cerkev / župnijski pastoralni svet navadno izvoljena skupina faranov, ki pomaga župniku pri izvajanju pastorale in skrbi za župnijo nasploh / župnijska šola nekdaj šola, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje cerkev, navadno župnija
♦ rel. župnijski upravitelj duhovnik, ki začasno upravlja župnijo
SSKJ²
žúr -a m (ȗ) pog.
1. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v večernem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabava: prirediti žur; iti, povabiti na žur; dober, mega žur / študentski žur; organizacija domačega žura domače zabave
2. dogajanje, pri katerem se udeleženci zabavajo: večja kot je dvorana, v kateri didžej nastopa, večji je žur na plesišču; pravi žur / ekspr. ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur
SSKJ²
žúrka -e ž (ȗ) pog.
1. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v večernem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabava: žurka se je zavlekla do šeste zjutraj; pospravljati po študentski žurki; novoletna žurka / povabiti na žurko za rojstni dan domačo zabavo
2. dogajanje, pri katerem se udeleženci zabavajo: glasbena skupina zna narediti žurko
SSKJ²
žurnalíst -a m (ȋ)
knjiž. časnikar: biti žurnalist pri večerniku; znan žurnalist
SSKJ²
žurnalístka -e ž (ȋ)
knjiž. časnikarka: zaposlena je kot žurnalistka pri modni reviji
Celotno geslo eSSKJ
žúžek žúžka samostalnik moškega spola [žúžək]
    žuželka, zlasti hrošč
STALNE ZVEZE: črni žitni žužek
ETIMOLOGIJA: iz žuža ‛majhen, črn hrošč, lesni črv’ iz žužati ‛brenčati, oglašati se z žuž’ - več ...
Celotno geslo Pohlin
žužek [žȗžǝk] samostalnik moškega spola

saje (od smolnatega lesa)

Prekmurski
žǘževka tudi žǘžavka -e ž žuželka: Krumpise zaprávlas 'zü'zevka je z-Amerike v-Europo prinesena AIP 1876, br. 9, 7; 'Zü'zevke sze na zimô szkrijejo KAJ 1870, 25; Opice živéjo od ftičov, žüževki i pužov AI 1878, 7; Eta mála stvár (krt) vnogo žüžavkov zaprávi AI 1878, 10; i 'zü'zevke noszi vküp KAJ 1870, 20; i žüžavke lovi AI 1878, 24; Pri tak zváni 'zü'zevkaj je escse véksi rázlocsek KAJ 1870, 111; Jež Hráni se žüžavkami AI 1878, 10
Celotno geslo eSSKJ
žužkocvétka žužkocvétke samostalnik ženskega spola [žuškocvétka]
    iz botanike rastlina, ki jo oprašujejo žuželke
ETIMOLOGIJA: ↑žužek + ↑cvetka
Čebelarstvo
žužkocvétka -e ž
Število zadetkov: 34912