Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
žȗžnja, f. 1) der undeutlich Plappernde, Svet. (Rok.); — der Schwätzer, Z., Vod. (Izb. sp.); — 2) ein saumseliger, langsamer Mensch, der Zauderer, Cig.; človek, pri delu zelo počasen, Lašče-Erj. (Torb.), Svet. (Rok.); — 3) = usnen izpodveznik pri črevljih, der Schuhriemen, Hrušica (Ist.)-Erj. (Torb.); — 4) die Pieplerche, der Baumpieper (alauda trivialis, anthus arboreus), Cig., Frey. (F.).
Pleteršnik
žužnjáč, m. = pri delu zelo počasen človek, Lašče-Erj. (Torb.), Svet. (Rok.).
SSKJ²
žvála -e ž (á) nav. mn.
1. železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu; brzda: odpeti žvale; konj je prhal in grizel žvale
2. med. boleča razpoka v ustnem kotu: namazati žvale
Celotno geslo Etimološki
žvála -e ž
Up. umetnost
žvále žvál ž
SSKJ²
žvečílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na žvečenje: žvečilni gibi čeljusti / žvečilni gumi oslajena raztegljiva snov za žvečenje; nikotinski žvečilni gumi z zelo majhno vsebnostjo nikotina kot nadomestek za cigarete pri odvajanju od kajenja; žvečilni tobak tobak za žvečenje
♦ anat. žvečilne mišice mišice, ki premikajo spodnjo čeljust
SSKJ²
žvečílka -e ž (ȋ) pog.
oslajena raztegljiva snov za žvečenje; žvečilni gumi: letno proizvedejo okoli 5000 ton žvečilk različnih oblik, barv in okusov; odstranjevanje ostankov žvečilk; škatlica, zavojček žvečilk / nikotinska žvečilka žvečilka z zelo majhno vsebnostjo nikotina kot nadomestek za cigarete pri odvajanju od kajenja
SSKJ²
žvéčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̄)
1. drobiti z zobmi in mešati s slino: jedel je, ne da bi žvečil; žvečiti grižljaj, zalogaj; kar naprej nekaj žveči / ekspr. brez zadovoljstva je žvečil suh kruh jedel
// imeti dolgo v ustih in gristi: žvečiti žvečilni gumi, tobak; pri duši mu je bilo, kot bi žvečil pelin
// ekspr. gristi, grizljati: žvečiti svinčnik / v zadregi je žvečil gornjo ustnico
2. ekspr. pogovarjati se, govoriti o čem: ves večer žveči pravilnik / žvečiti učno snov ponavljati; to misel je dolgo žvečil o tem je dolgo premišljeval
● slabš. žvečiti besede nerazločno izgovarjati; ekspr. žvečil je svoj gnev ga doživljal, vedno znova čutil
    žvečèč -éča -e:
    žvečeč drobiti grižljaj
Geologija
žvekálna plôskev -e -kve ž
SSKJ²
žvekálnik -a [tudi žvekau̯nik] m (ȃ)
zool. prebavni organ navadno s hitinasto prevleko, v katerem se hrana drobi: žvekalnik kot del prebavnega sistema pri rakih
SSKJ²
žvènk1 žvénka in žvênka m (ȅ ẹ́, é)
1. oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: slišati tanke žvenke; šipa se je z žvenkom razletela
// žvenketanje: oddaljen žvenk kladiv; žvenk kovancev
2. nav. ed., ekspr. denar: popival je, dokler je bilo kaj žvenka; imeti dosti žvenka in cvenka
● kosa ima pravi žvenk glas ob udarcu po njej kaže na dobro kvaliteto
SSKJ²
žvènk2 medm. (ȅ)
posnema oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: žvenk, je zažvenketala razbita šipa
Celotno geslo Sinonimni
žvènk žvénka m
oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku česa steklenega ob kaj trdegapojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: denar, zven
SSKJ²
žvénkati -am in žvênkati -am in žvenkáti -ám nedov. (ẹ̑; ȇ; á ȃ)
dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: šipe žvenkajo ob sunkih vetra / ekspr. drobiž je žvenkal v skrinjico žvenketaje padal
Celotno geslo Etimološki
žvẹ́nkelj -klja m
Celotno geslo Kostelski
žvenkelj ► žvênkəlj -klja m
SSKJ²
žvenkèt -éta m (ȅ ẹ́)
oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: kozarec se je z žvenketom razbil; žvenket razbitega stekla
// žvenketanje: iz sobe se je slišal žvenket kozarcev in pribora; v noč se je razlegal žvenket orožja in topot konj
SSKJ²
žvenketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: kose so žvenketale; prazne steklenice so ob tresljajih žvenketale; streljali so, da so žvenketale šipe v oknih / koščki ledu so žvenketali po skalah žvenketajoč padali
// povzročati ostre, višje glasove zlasti z udarcem, trkom s čim: nestrpno je žvenketal z avtomobilskimi ključi; žvenketali so s kozarci in si nazdravljali
● ekspr. vedo, kje je treba žvenketati z denarjem kazati svojo premožnost; ekspr. žvenketati z orožjem groziti z vojno
    žvenketáje :
    kose so žvenketaje zadevale druga ob drugo
    žvenketajóč -a -e:
    kovanci so žvenketajoč padli na tla; roko je imela polno žvenketajočih zapestnic
Celotno geslo Sinonimni
žvenketáti -ám nedov.
1.
dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku česa steklenega ob kaj trdega
SINONIMI:
2.
povzročati ostre, višje glasove zlasti z udarcem, trkom s čim
SINONIMI:
nar. šekljati
SSKJ²
žvenkljáti -ám nedov. (á ȃ)
na rahlo žvenketati: drobiž mu je pri hoji žvenkljal v žepu / kraguljčki so veselo žvenkljali zvončkljali
    žvenkljajóč -a -e:
    žvenkljajoči kovanci
Število zadetkov: 34912