Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
človek -a (človik, človek, človejk, človk) samostalnik moškega spola
1. navadno ed. naravno bitje, ki je sposobno misliti in govoriti; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.1 kdor je v nasprotju ali dopolnitvi z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.2 v zvezi božji človek kdor dela po navdihu Svetega duha; SODOBNA USTREZNICA: božji človek
1.3 telesni, snovni del človeka, ki je umrljiv; SODOBNA USTREZNICA: človeško telo
1.4 nesnovno, duhovno bistvo človeka, ki je neumrljivo; SODOBNA USTREZNICA: človeška duša
1.5 v krščanstvu, v zvezah sin človeka / človeka sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
2. človek, ki je obravnavan izvzeto od skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: posameznik
2.1 s prilastkom oseba kot nosilec lastnosti
2.2 s prilastkom oseba kot nosilec stanja
2.3 s prilastkom oseba kot član krajevno povezane skupnosti
2.4 v zvezah s krščen, krščanski oseba kot član krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan
2.5 navadno odrasla oseba; SODOBNA USTREZNICA: moški
2.6 ekspresivno oseba s pozitivnimi moralnimi lastnostmi
3. mn. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod
FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 45 delih
TERMINOLOGIJA: nov/novi človek, postati/ratati človek, (pravi) Bog ino (pravi) človek / Bog človek, stari človek
Celotno geslo eSSKJ16
dati dam dovršni glagol
1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.1 s prisl. določilom
11.2 z nedoločnikom
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
TERMINOLOGIJA: dati (deželo) na rešitvo, dati falš pričo
Celotno geslo eSSKJ16
dejan1 -a -o (djan) deležnik
1. s prisl. določilom kraja ki s premikom kam pride; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.1 s prisl. določilom kraja ki prisilno kam pride; SODOBNA USTREZNICA: dan
2. s prisl. določilom kraja ki s premikom ali z namensko dejavnostjo koga preneha biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: odstranjen
3. (od česa) ki je deležen prehoda v novo, negativno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dan
4. z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: 26 pojavitev v 10 delih
FRAZEOLOGIJA: (biti) dejan od života , (biti) dejan v pan, dejan na ketine, dejan od koga, dejan pod postavo
Celotno geslo eSSKJ16
dejati2 dejem/dem (djati, gjati) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, kaj, na kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: povzročati, ustvarjati
1.1 kaj; komu povzročati/povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: delati, narediti
1.2 kaj; čemu s svojimi lastnostmi vplivati, imeti učinek na kaj; SODOBNA USTREZNICA: delovati, učinkovati
2. kdo; k čemu, kaj, (s čim) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da kaj postane realnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati
2.1 versko, v zvezi dejati postavo, kdo; kaj delati, da kaj zahtevanega, predpisanega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
3. kdo/kaj; komu, kaj, s kom/čim izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
3.1 v zvezi dejati (komu) ga več/preveč, kdo/kaj; komu, kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri
4. v zvezi s po, kdo; (po čem) delati, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
5. kdo/kaj; komu, k čemu, kaj, s prisl. določilom kazati do česa določen odnos, ki se kaže zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: delati, ravnati
6. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali prislovom, z oslabljenim pomenom, kdo; čemu, k čemu, kaj, na kaj izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali prislov
FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 40 delih
FRAZEOLOGIJA: dobro dejati (komu/čemu), težko/žal dejati komu
TERMINOLOGIJA: dejati pokoro,pravi
Celotno geslo eSSKJ16
dejati3 dem/dejem (djati, gjati) dovršni in nedovršni glagol
1. kdo/kaj; komu, h komu, kaj, s kom, (s čim) izraziti/izražati z besedami; SODOBNA USTREZNICA: reči, govoriti
1.1 v pretekliku, v primerjalnih odvisnikih, kdo; s prisl. določilom časa poudarja veljavnost že povedanega; SODOBNA USTREZNICA: reči
1.2 v paru z drugim glagolom rekanja, kdo/kaj; h komu, kaj napoveduje poročani govor, navadno v obliki dobesednega navedka; SODOBNA USTREZNICA: dejati, reči
2. kdo; kaj, na kaj izraziti misel, mnenje o čem; SODOBNA USTREZNICA: praviti, meniti
2.1 kdo; komu, kaj izraziti misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa; SODOBNA USTREZNICA: pripomniti
3. kdo; kaj izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, veleti
4. v medmetni rabi, navadno v 1. osebi ednine izraža
4.1 kdo; kaj (trdno) prepričanost osebka; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2 kdo; komu, kaj opozorilo, svarilo; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2.1 kdo; kaj poudarja povedano; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2.2 kdo; komu, kaj uvaja lastno spoznanje, prepričanje; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
5. kdo; komu, kaj dati, določiti ime; SODOBNA USTREZNICA: imenovati
5.1 kdo; čemu, kaj uporabiti za kaj ime, kot ga določa dopolnilo, vsebinsko pa pojasnjuje sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: imenovati
FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 41 delih
Celotno geslo eSSKJ16
delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol
1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si
2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti
2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati
3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati
3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati
3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati
3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati
3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati
3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati
4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati
4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo
4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga
4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo
4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih
4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati
4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati
5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem
5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti
5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati
6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati
6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati
6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati
7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti
8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega
8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati
8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati
9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati
10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
FREKVENCA: približno  3500 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: delati dolg koga, delati (kaj) k ničemur, delati kaj k smehu , delati koga k norcu/norcem, delati v veter
TERMINOLOGIJA: delati po dneh, delati tlako
Celotno geslo eSSKJ16
disputirati -am (disputirati, dišputirati) nedovršni glagol
1. kdo; od koga/česa, (iz česa), kaj, s kom izmenjavati mnenja o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru, na višji intelektualni ravni; SODOBNA USTREZNICA: razpravljati
1.1 kdo; od česa izmenjavati mnenja o kakem vprašanju v obliki disputa; SODOBNA USTREZNICA: disputirati
1.2 kdo; od česa, kaj obravnavati kako intelektualno ali moralno vprašanje z različnih vidikov v mislih ali pisani besedi
1.3 kdo; od česa, kaj, s kom izmenjavati mnenja sploh
1.4 kdo; od česa, s kom ostro izmenjavati mnenja; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
2. kdo; zoper koga izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
FREKVENCA: 58 pojavitev v 14 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dolgovanje -a (dolgovanje, dulgovanje, dulgovajne, dolgovajne, dolgovane, dolguvajne, dolgovajnje, dolguvanje, delgovane, doguvanje, dulguvanje) samostalnik srednjega spola
1. kar se uresničuje z opravljanjem, izvrševanjem kake dejavnosti, aktivnosti; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
1.1 uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
1.2 kar kdo dela, opravlja nasploh; SODOBNA USTREZNICA: početje
1.3 ekspresivno, v zvezi imeti dolgovanje s kom izraža, da je kdo s kom v odnosu, stiku; SODOBNA USTREZNICA: imeti opravka s kom
2. delo, dejavnost, navadno za pridobivanje osnovnih materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
3. kupovanje in prodajanje dobrin za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovanje
4. kar je, se dogaja in je predmet določene obravnave; SODOBNA USTREZNICA: zadeva, stvar
4.1 spor glede česa, o razrešitvi katerega odloča sodnik; SODOBNA USTREZNICA: tožba, pravda
5. versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost, krivda
FREKVENCA: 85 pojavitev v 15 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dremati -ljem (dremati, drejmati) nedovršni glagol
1. kdo biti v stanju med budnostjo in spanjem; SODOBNA USTREZNICA: dremati
2. ekspresivno, kdo/kaj biti nedejaven, nedelaven; SODOBNA USTREZNICA: dremati, spati
FREKVENCA: 37 pojavitev v 13 delih
FRAZEOLOGIJA: dremati z očmi
Celotno geslo eSSKJ16
drugočkrščovanje -a (drugočkrščovane) samostalnik srednjega spola
obred, s katerim se kdo zaradi dvoma o pravilnosti postopka ob naglem krstu ponovno sprejme med kristjane; SODOBNA USTREZNICA: ponovni krst
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
društvo -a (društvu) samostalnik srednjega spola
skupina oseb, ki tvori celoto in jo povezujejo skupne lastnosti, cilji, vrednote; SODOBNA USTREZNICA: skupnost
FREKVENCA: 7 pojavitev v 5 delih
Celotno geslo eSSKJ16
držati -im (držati, držeti) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo; koga/kaj imeti (z rokami) oprijeto; SODOBNA USTREZNICA: držati
1.1 kot slovarski zgled imeti roke položene/položiti roke okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva; SODOBNA USTREZNICA: objemati, objeti
2. kdo; koga/kaj s prijemom ohranjati/ohraniti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.1 kdo/kaj; koga delati/narediti, da kdo določen čas ostane na določenem kraju; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.2 kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kaj ostaja v določenem položaju, na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: držati
3. kaj; kaj zadrževati tekočino; SODOBNA USTREZNICA: držati
3.1 z izrazom količine, kaj imeti določeno prostornino; SODOBNA USTREZNICA: držati
4. kaj; s prislovnim določilom kraja obstajati na določeni površini; SODOBNA USTREZNICA: razprostirati se
5. kdo/kaj; kaj, koga k čemu, koga/kaj v čem prizadevati si, da kaj pri kom ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohranjati
6. kdo; koga [nikalni rodilnik] od česa delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti; SODOBNA USTREZNICA: braniti komu kaj
7. kdo; kaj, na čem, v čem biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico; SODOBNA USTREZNICA: verjeti
8. kdo; kaj obvladovati, imeti v lasti zemljišče, nepremičnine; SODOBNA USTREZNICA: posedovati
9. kaj; kaj, v čem izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del; SODOBNA USTREZNICA: vsebovati
10. v zvezi z za, kdo; koga za koga/kaj za kaj pripisovati komu/čemu določene lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: imeti za
10.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina izražati, kazati razpoloženje, odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: ravnati s kom, obravnavati koga
10.2 kdo; od koga/česa, na kaj prisojati komu/čemu vrednost, pomen; SODOBNA USTREZNICA: ceniti, upoštevati
11. kdo; koga/kaj proti komu/čemu ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več osebami, lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: primerjati
12. kdo/kaj; česa, od koga/česa, komu, kaj, po čem, s prisl. določilom načina delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
12.1 kdo; kaj, po čem pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
13. kdo; kaj delati/narediti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati, izpolniti
14. kdo; kaj, na koga, nad čim z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati uresničitev, normalen potek česa ali zadovoljitev potreb koga; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti za
15. kdo; komu, koga/kaj biti uspešen v prizadevanju priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: priskrbeti
16. kdo; s kom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: držati s kom
17. kdo; kaj, s čim biti dejaven pri kakem delu opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, izvajati, opraviti, izvesti
17.1 s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 48 delih
FRAZEOLOGIJA: držati jezik za zobmi / držati usta, držati na uzdi/v brzdah, držati pod levim sescem, držati pod šibo, držati pred očmi, držati pred usta, držati usta odprta, držati v pameti
Svetokriški
Fererius -a m osebno lastno ime Ferreri (?): taku pravi S. Vincentius Ferrerius im. ed. ǀ Pishe Fernerius im. ed., de ob njega zhaſs je bil en zhlovek ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Shpania s' Vincenzam Ferreriuſam or. ed. Drugi zgled ima verjetno tiskarsko napako namesto Ferrerius. Kljub dejstvu, da pred imenom ni predimka sv., je zaradi reference na robu S.Gr.li.3 Di.c. 10., ki kaže na neko pridigo, verjetno mišljen sv. Vincéncij Ferrêri (pribl. 1350–1419), spokorniški pridigar (njegove pridige so pod naslovom Sermones izšle 1570 v Antwerpnu), manj verjetno Fererij, avtor dela Vita s. Eusebii episcopi Vercellensis (Vercelli, 1609).
Svetokriški
Gabriel -a m osebno lastno ime Gabriel: Je bil Angel Gabriel im. ed. od Bogâ poſlan v'venu meſtu v' Galilei ǀ pravi ta Vuzheni Ioannes Gabriel im. ed. Barel ǀ Satorai ſe ſemkaj dobru raima, Kar pishe Gobriel im. ed. Inchinus ǀ od letega pishe Pater Gabriel im. ed. de Vega ǀ perglihat Archangelu Gabrielu daj. ed. ǀ poshle eniga drugiga Ampashadora … namrezh Archangela Gabriela tož. ed. 1. Nadangel Gábriel (SP Lk 1,19) 2. Gábriel Bárol, srlat. Gabriel Barolus (umrl po 1480), dominikanec, pridigar, verjetno učenec sv. Antona 3. → Inhinus 4. → Vega
Vorenc
gmajna ž, F26, anathema, -tis, v'pano cerqueno djanîe eniga pregréſhnika odlozhenîe od chriſtianske gmaine; caetus, gmaina; coëtus, ṡbraliṡzhe, gmaina, enu v'kúp ṡbraliṡzhe ludy; communitas, gmaina; concinio, -onis, pridiga, v'kúp ṡbraliṡzhe ene gmaine; ecclesia, Cerkou, ali ena gmaina, ali v'kúp ṡbraliṡzhe; ecclesiastes, -ae, en pridigar, kateri od ene gmaine govory; excommunicare, panati, panovati, vun s'gmaine vrézhi; jus publicum, prauda te gmaine, k'nuzu ti gmaini; pascua, -orum, pashe, gmaine ṡa paſho, proſtor ṡa paſho; peculator, -oris, en tat, kateri eni gmaini, ali enimu firṡhtu krade; pecunia publica, ene gmaine danarji; plebecula, -ae, is gmaine enu kardelze; plebs, ludſtvú, kardelu, is gmaine; populare, tudi te gmaine lubau ṡadobiti; popularis, -re, te gmaine, ali tega folka; popularis, is te gmaine, ali deṡhelán; populatim, od eniga folka, ali gmaine, do druge, ṡkuṡi vuṡ fólk; populis, -li, en fólk, ena gmaina v'méſti; quiritatus, -us, enu neiṡrezhenu krizhanîe eniga folka, ali gmaine; respublica, opzhina, gmaina; synagoga, ṡbraliṡzhe, gmaina, ſhula, judovṡka ſhula, ali nyh Cerkou; universitas, vſeṡkupai s'hajanîe, tá gmaina povſód; vulgare, ozhituvati, v'mei gmaino reṡglaſſiti; vulgò, vekſhi deil, po navadi tega folka, v'gmaini
Svetokriški
Jozef(us) -fa m osebno lastno ime Jožef: David je bil pohleun, vener Patriark Joſeph im. ed. je bil zhiſtishi ǀ Sama Maria Diviza, inu S. Ioseph im. ed. ſe ſo zhudili ǀ de bi Ioſeph im. ed. ſe nemaszhaval zhes nyh, kir ſo ga bily predali ǀ Joſeph im. ed. je vidil ſvoiga lubiga brata Beniamina ǀ Puſtil je bil Joſeff im. ed. ſvoj plajsh v' roki une nezhiſte Egypterske Firshtine ǀ Iosep im. ed. je bugal, gre, ijh najde ǀ Iosephus im. ed. à Leoniſsa ordna Capucinerskiga ǀ pravi Joſephus im. ed. Hebræus en Judouski Rabin ǀ Iosephus im. ed. Venetus piſhe ǀ Ta Bogaboyezhi Gerſon velik shlushabnik S. Joſepha rod. ed. ǀ berem od ioſepha rod. ed. Patriarka iacoba synu ǀ je shpishan bil od S. Josepha rod. ed. ǀ kakor je bil Angel Gabriel oſnanil S. Joſephu daj. ed. ǀ kakor je bil uni Faraonau shlushabnik pruti timu brumnimu Josephu daj. ed. ǀ eno nuzh ſe je ſajnalu timu mladimu, inu nedolshnimu Iosephu daj. ed. ǀ Iogrom je bil sapuſtil ſvoje Svetu Reshnu Telu … Nicodemu, inu Ioſephu daj. ed. ab Arimathia ſvoje martvu Truplu ǀ krajl Faraon je ner ble lubil Joſepha tož. ed. ǀ Ie vidila shena vniga egypterskiga firshta tiga lepiga Ioſepha tož. ed. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Tishlerij S. Ioſepha tož. ed. ǀ Iosepha tož. ed. una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti v'presheshtvu pasti ǀ tiga nedolshniga Josepha tož. ed. Ismaeliterjom sa 20 ſrebernikou Bratje ſo bili predali ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu, njega previdejnje v'Ioſephu mest. ed. ǀ de G. Bug tebe vidi, bi s' tem brumnem Joſepham or. ed. rekal ǀ ſo ſtali pred njeh bratam Ioſepham or. ed., kateriga ſo bily Iſmaejiterjam predali 1. Jožef, lat. V Ioseph, gr. Ἰωσήφ, Jakobov sin, svetopisemski očak (SP 1 Mz 30,24) 2. Sv. Jóžef, mož device Marije 3. Jóžef iz Arimatêje, Jezusov učenec, ki je Pilata prosil, da bi Jezusovo truplo sneli s križa in položili v grob, ki ga je bil dal narediti zase (SP Mt 27,57) 4. Sv. Jóžef iz Leonesse (1556–1612), kapucin, pridigar 5. Neki judovski rabin z imenom Jóžef
Svetokriški
Landoaldus -a m osebno lastno ime Landoald: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Nameſtniky tyh shkofou s. Landoalduſa tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Lándoald (umrl 668), pridigar
Svetokriški
Leonardus m osebno lastno ime Leonard: Kakor piſhe Leonardus im. ed. Vticenſis (I/2, 92) ǀ Leonardus im. ed. Juſtinianus je djal (III, 596) 1. Léonard iz Vídma, srlat. Leonardus de Utino (15. stol.), pridigar, dominikanec 2. Léonard Justiniján, srlat. Leonardus Justinianus (15. stol.), humanist
Svetokriški
Lonerius m osebno lastno ime Lonerij: Satorai lonerius im. ed. danaſs ſe k'nam oberne, inu pravi (I/1, 142) Na robu je referenca ſer. de anim., torej je bil Lonêrij neki pridigar.
Svetokriški
marati -am nedov. zmeniti se, zanimati se: Pridigar imà s'to gorezho resnizo ſdravit ſvoje Poshlushavize, inu de ſi lih ſe toshio nima sa tu marat nedol. ǀ sa nyh samero nimaio nezh marat nedol. ǀ ty drugi nej gredo na gauge ali na galeio malu sa tu maram 1. ed. ǀ shlishim, de moj Syn Joſeph je she shiu, sa vſe tu drugu jeſt nezh nemaram +1. ed. ǀ sa priasnost Boshjo malu marash 2. ed. ǀ Ti nemarash +2. ed., inu neajfrash sa zhast, inu hualo Boshjo ǀ da ſnamine, de malu marà 3. ed. sa isvelizhajne ſvoje dushe ǀ en ſam je katiri malu mara 3. ed. sa boshio beſſedo ǀ nemara +3. ed. sa mres, sa ſnejh, sa blatu, sa neuarnosti ſvojga lebna ǀ kaj falj, kaj my maramo 1. mn., de li tudi my vshivamo ǀ my sa tu nemaramo +1. mn. ǀ kratke zhaſse vshivate, sa Nebu malu marate 2. mn. ǀ taku maihinu marate 2. mn. sa gnado vashiga Vſigamogozhiga Gospuda ǀ negledate, inu nemarate +2. mn. kaj s'enu tovarshtvu ima vaſs ſyn, inu vaſha hzhi ǀ malu sa dusho maraio 3. mn., de ſi glih ij hudu grè ǀ satu malu marajo 3. mn. ǀ nemaraio +3. mn. sa obeno neuarnost ni nijh shivota, ni dushe ǀ sa boshjo zhast nemarajo +3. mn. ǀ hudizh pravi, nezh nemarai +vel. 2. ed. sa Matro Christuſhavo, nihdar nepogledaj Njegove rane ǀ ta bolni ſe nej sahvalil, temuzh je raunu tulikain maral del. ed. m, kakor de bi njega letu nesadelu ǀ kakor de bi nezh nevedil, inu nemaral +del. ed. m sa Boga ǀ vezhkrat je bila kregana, ali ſa tu nej marala del. ed. ž ǀ taKu vam oblubem de nebote tuliKain marali del. mn. m sa te poſvejtne shaze ǀ taku vaſs je ſfaril mojſeſs, ali sa tu nej ſte nezh màrali del. mn. m ǀ sapuvidi boshie prelomio, kakor de bi nemarali +del. mn. m ni sa paku, inu cilu sa Boga ǀ shaloſtne dushe pravio: My bi tulikaj nemarale +del. mn. ž sa leta ogin, kateri nas shgé
Število zadetkov: 74