pripómbar -ja m s -em člov. (ọ̑) slabš. |kdor (rad) kaj pripomni|
pripómbarica -e ž, člov. (ọ̑) slabš.
pripómbarjev -a -o (ọ̑) slabš.
pripómbaričin -a -o (ọ̑) slabš.
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
príti prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í)
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo
Pravopis
producírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; producíranje (ȋ) kaj ~ industrijsko blago proizvajati; ~ film; Organizem ~a protistrupe dela, ustvarja; publ. Ta pesnik veliko ~a ustvarja, piše
producírati se -am se (ȋ) neobč. Ta otrok se rad ~a |razkazuje, dela vtis|
producírati se -am se (ȋ) neobč. Ta otrok se rad ~a |razkazuje, dela vtis|
Pravopis
ràd ráda -o; rájši -a -e, tudi ráje povdk. (ȁ á á; ȃ; ȃ) On ~ dela; To se ~o zgodi; ~ imeti glasbo; Imata se ~a; poud. Pojdi, bog te nima ~ |če na vsak način hočeš|; brezos. V avtobusu ji je ~o slabo
Pravopis
Pravopis
Pravopis
radodáren -rna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ gostitelj; poud. radodaren z/s čim biti ~ z obljubami |rad obljubljati|
radodárnost -i ž, pojm. (á)
radodárnost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
Pravopis
Pravopis
razgovoríti se -ím se dov., nam. razgovôrit se in razgovorít se/razgovorìt se; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) o kom/čem ~ ~ ~ težavah; pešaj. razgovoriti se o kom/čem z/s kom O veliko stvareh bi se rad razgovoril s teboj pogovoril
Pravopis
razvájati -am nedov. -ajóč; -an -ana; razvájanje (á; ȃ) koga/kaj ~ okus poslušalcev; ~ svoje otroke
razvájati se -am se (á; ȃ) Rad se ~a
razvájati se -am se (á; ȃ) Rad se ~a
Pravopis
renomírati -am dvovid., dov. -ajóč; -an -ana; renomíranje (ȋ) neobč. koga/kaj ~ pokojnikove zasluge hvaliti, slaviti; neobč. renomirati z/s čim Rad ~a s svojo spretnostjo se hvali, postavlja
Pravopis
Pravopis
režíja -e ž, pojm. (ȋ) filmska ~; poud. delati kaj v lastni ~i |z lastnimi sredstvi in delavci|; urad. žarg. upravno, pisarniško poslovanje; skup., gosp. žarg. splošni stroški; števn., rad. žarg. režijski prostor
Pravopis
ród -ú tudi ród -a m, prva oblika v daj., mest. ed. rôdu tudi ródu; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑ ȗ; ọ̑) človeški ~; gledališki ~; rastlinski ~; četrti ~ izseljencev; ~ vojske; biti plemiškega ~u; po ~u biti kmet, Slovenec; kmet. rezati mladiko na ~; knj. pog. To je bilo za en ~ nazaj v prejšnjem rodu; poud.: nadaljevati tradicijo iz ~a v ~ |iz generacije v generacijo|; Mlajši ~ rad pleše |mlajši ljudje|; vznes. ljubiti svoj ~ narod; star. biti (si) v ~u v sorodu
Pravopis
Pravopis
se1 sêbe m, ž, s, povr. os. zaim. za vse osebe in števila sêbi -e -i -ój tudi sábo (é) naslonske oblike za rod., daj. in tož. se, si, se; navezna oblika -se (náse) (ȃ), star. sé; na sé (ẹ̑) star. paziti na sé (ẹ̑); váse, star. v sé, im. oblika Govori ~; Dani ~; naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Prav sebe je najbolj hvalil; Sebe se (ne) boji; Še sebi ne privošči; Niti sebe nima rad
b) v protistavi Meni je dal malo, sebi pa več
c) v prir. zvezi Toneta, Ano in sebe izvzemam
č) v povedkovni besedni zvezi Sami sebe ne poznajo
d) v predložni rabi Konj ne pusti k sebi; sicer se rabijo naslonske oblike Niso si zaupali; biti si v sorodu; Radi so ~ imeli; Srečala sva ~; Potolkla sem ~ po kolenu
a) če so poudarjene Prav sebe je najbolj hvalil; Sebe se (ne) boji; Še sebi ne privošči; Niti sebe nima rad
b) v protistavi Meni je dal malo, sebi pa več
c) v prir. zvezi Toneta, Ano in sebe izvzemam
č) v povedkovni besedni zvezi Sami sebe ne poznajo
d) v predložni rabi Konj ne pusti k sebi; sicer se rabijo naslonske oblike Niso si zaupali; biti si v sorodu; Radi so ~ imeli; Srečala sva ~; Potolkla sem ~ po kolenu
Pravopis
séči2 séžem dov. sézi -te; ségel -gla, séč/sèč; séženje; (séč/sèč) (ẹ́) Voda je segla do hiš; seči po čem omilj. pogosto ~ ~ cigaretah |veliko kaditi|; poud.: Rad ~e ~ dobri knjigi |bere dobre knjige|; ~ ~ orožju |uporabiti orožje|
Pravopis
sésti sédem dov. -i -ite; sédel -dla, sést/sèst; (sést/sèst) (ẹ́ ẹ̑) ~ k mizi, za mizo; ~ na stol, v avtomobil; poud. sesti k/h čemu poud. Rad ~e h knjigam |bere, študira|; slabš. sesti na kaj ~ ~ posestvo |prilastiti si|; poud.: ~ ~ prestol |zavladati|; ~ ~ vlak |odpeljati se z vlakom|; publ. sesti za kaj ~ ~ pogajalno mizo |začeti se pogajati|; poud. pijan ~ ~ volan |voziti avtomobil|; Glava vijaka mora ~
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- Naslednja »
Število zadetkov: 190
Dostopnost