Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
brez predl., z rodilnikom
1. za izražanje odsotnosti, manjkanja koga ali česa: biti brez dela; umrl je brez oporoke; brez potrebe se razburjaš; izginiti brez sledu; otrok je brez staršev; posestvo brez dolga; meso brez kosti; letalo brez pilota; človek brez vesti / sam brez kake priče, brez vsake priče; nar. brez nobenega vzroka brez kakršnegakoli vzroka; evfem. pot ni brez nevarnosti je nevarna; evfem. trudi se, ne brez uspeha z uspehom; publ. ukrepali so brezkompromisno in brez ozira na žrtve ne glede na žrtve; elipt.: mož ima denar, o, ni brez; pog. čaj brez sam čaj
● ekspr. zdaj je brez dvoma prepozno prav gotovo; prišli so vsi brez izjeme prav vsi; pog. plačal je brez nadaljnjega ni se obotavljal plačati; ekspr. brez števila ljudi zelo mnogo; pog. ta denar ti brez vsega posodim rad; ne da bi se obotavljal; ekspr. o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo nekaj je najbrž res; preg. brez dela ni jela
♦ ptt vzorec brez vrednosti
2. z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo: iti v kino brez dovoljenja; ubogati brez odlašanja; oditi brez pozdrava; prebiti noč brez spanja / neprav. vstopiš, brez da bi potrkal ne da bi potrkal
3. za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja: brez knjig mu je dolgčas; brez njega bi ne mogla živeti
4. za izvzemanje: tudi brez tebe nas bo dovolj; imeli so deset jedi brez sadja in slaščic; polk je imel velike izgube, čez sto brez ranjencev in bolnikov ne vštevši ranjence in bolnike
5. star., zlasti s števnikom za izražanje dejstva, da manjka del do polnosti: mož jih ima že devetdeset brez dveh
SSKJ²
brnênje -a s (é)
glagolnik od brneti: sliši se drdranje in brnenje; brnenje televizijskih kamer, motorja; brnenje strune, brzojavnih žic; pesn. brnenje poletja
♦ rad. motnja, ki jo pri sprejemu povzroča omrežna frekvenca
SSKJ²
bŕskav -a -o prid. (r̄)
ki (rad) brska: brskave kokoši / ekspr. brskav zgodovinar
SSKJ²
búlec -lca m (ȗ)
nar. vol, ki (rad) buli, muka: gnati bulce na pašo
// ekspr. omejen, neumen človek: ti si pravi bulec
SSKJ²
búm2 tudi boom -a [búm] m (ȗ)
publ. nagel, kratkotrajen dvig, porast zlasti gospodarske aktivnosti: mesto je doživelo turistični bum; gradbeni, nepremičninski bum; investicijski bum / nemški gospodarski bum / potrošniški, prodajni bum; nogometni, teniški bum
// nagel, navadno kratkotrajen dvig, porast zanimanja za kaj: medijski bum; velik bum / postati pravi bum kar sproža takšen dvig, porast
♦ rad. v vse smeri gibljivo stojalo, na katerem visi mikrofon
SSKJ²
burkáč -a m (á)
ekspr. kdor (rad) uganja burke; burkež: znan kot širokoustnež in burkač
// kdor poklicno zabava gledalce z burkami: nastop burkačev v cirkusu
SSKJ²
búrkast -a -o prid.(ȗ)
ki (rad) uganja burke: burkast godec
// poln burk, šal: burkasti prizori; njegovo življenje je bilo burkasto
    búrkasto prisl.:
    burkasto poskakovati
SSKJ²
búrkež -a m (ȗ)
kdor (rad) uganja burke: bil je nabrit burkež; ekspr. ti si mi burkež
// kdor poklicno zabava gledalce z burkami: nastopati kot burkež
SSKJ²
cepetàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki (rad) cepeta: cepetav človek / cepetavi koraki množice
SSKJ²
cherry -ja [šêri tudi čêri] m (ȇ)
1. desertno češnjevo vino: naročil si je kozarec cherryja
2. pog. cherry brandy: rad pije cherry; v prid. rabi: cherry vino
SSKJ²
cíkel1 -kla m (ī)
fiz., rad., navadno v zvezi cikel na sekundo enota za merjenje frekvence: frekvenca napetosti v omrežju je 50 ciklov na sekundo; oddajnik dela s frekvenco 917.000 ciklov na sekundo
SSKJ²
címprati -am nedov. (ȋ)
pog. delati, postavljati kaj, navadno iz lesa: pri sosedovih cimprajo / v prostem času rad kaj cimpra sestavlja, zbija; pren., ekspr. to nalogo cimpram že ves mesec
    címpran -a -o:
    nar. vzhodno stara cimprana hiša lesena, iz brun narejena hiša
SSKJ²
cíncar -ja m (ȋ)
pog., ekspr. kdor (rad) cinca, omahuje: ta človek je znan cincar in mečkač
SSKJ²
citát -a m (ȃ)
dobesedna navedba tujega besedila: rad navaja citate; preveriti citat; podkrepiti tekst s citatom; citati iz Cankarja
SSKJ²
cméndra -e ž (ẹ̑)
nar., slabš. kdor se (rad) joka; cmera: ta otrok je velika cmendra
SSKJ²
cméra in cmêra -e ž (ẹ̑; ȇ) slabš.
1. kdor se (rad) joka: ne bodi taka cmera / se še nisi najokal, cmera
// malodušen, črnogled, neodločen človek: moraš se mu postaviti po robu, saj nisi cmera
2. cmerav izraz obraza: nakremžil se je v cmero
SSKJ²
cmérast in cmêrast -a -o prid. (ẹ̄; ȇ)
ekspr. ki se (rad) joka: kako si cmerast; cmera cmerasta / cmerasti glasovi otrok
SSKJ²
cmeràv -áva -o in cmérav -a -o prid. (ȁ á; ẹ́)
nav. ekspr. ki se (rad) joka: cmerav človek, otrok; cmerava ženska / cmerave besede zaljubljencev pretirano čustvene, prijazne
    cmerávo tudi cméravo prisl.:
    cmeravo govoriti
SSKJ²
cmerávec in cméravec -vca m (ȃ; ẹ́)
ekspr. kdor se (rad) joka: cmeravec se duši v solzah
// slabš. malodušen, črnogled, neodločen človek: bodi možak, ne pa cmeravec
SSKJ²
cmérda -e ž (ẹ̑)
nar., slabš. kdor se (rad) joka; cmera: prava cmerda si
// cmerjenje: ali je zato treba take cmerde in stokanja
Število zadetkov: 1454