Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Jezikovne izbire: »eksprimiran« ali »ekspresiran«?

Mislim, da je pravilno:

  • eksprimiran (ne pa ekspresiran)
  • kolabirati (ne pa kolapsirati)

Prosim za vaše mnenje.

Jezikovna
Jezikovne izbire: »raba« ali »uporaba«

Zanima me, kakšna je razlika med izrazoma raba in uporaba?

Jezikovna
Jezikovne izbire: »vavčer«, »vrednotnica«, »bon«

Iz znanih razlogih se vsepovprek govori o vavčerjih. Pojavljata se tudi vrednotnica, bon. Osebno mi je vrednotnica všeč in sprašujem, ali je ustrezna sopomenka, ki bi lahko prevladala nad (po mojem mnenju) zapisno nenavadnim vavčerjem?

Jezikovna
Jezikovne izbire: »vijolična« ali »vijoličasta«

Zanima me, ali je pravilno vijolična ali vijoličasta barva? Sta to pravzaprav sinonima?

Jezikovna
Kako naredimo pridevnik iz samostalnika »afekt«?

Pogosto naletimo na rabo pridevnika afekten, ki pa ne ustreza slovarski rešitvi afektiven. Zanima me, zakaj prvi primer ni ustrezen? Ali je v neskladju s kakšnim besedotvornim načelom?

Jezikovna
Kako prevedemo besedo »ajde«?

Zanima me, kako prevedemo besedo ajde. To besedo uporabljamo u pogovornem jeziku, vendar me zanima, katera bi bila njena ustreznica.

Jezikovna
Normativno usmerjanje od »možen« k »mogoč«

Mi lahko, prosim, pojasnite, zakaj iz vsakodnevne rabe »preganjate« (*) pridevniške oblike možen, možna, možno in prislov možno (nadomestile naj bi jih besede mogoč, mogoča in mogoče), obenem pa v Slovenskem pravopisu ostaja povsem »nedotaknjena« izpeljanka možnost (tu ne ponujate nobene mogočnostı ali česa podobnega).

Zakaj se je bilo treba oddaljiti od češko-slovaške oblike in preiti k hrvaško-srbski? Je bila naša beseda možno preveč podobna češki možna in zato raje zagovarjate rabo besede mogoče, ker je drugačna od hrvaške oblike moguče? Res me zanima, kaj je botrovalo vaši odločitvi.

Menim, da takšne (sistemske) nedoslednosti v normativnih priročnikih ne prispevajo k trdnosti slovenskega jezikovnega sistema in bogastvu njegovega besedišča, ampak med govorci slovenščine dodatno spodbujajo močno zakoreninjene frustracije, da ne poznajo/obvladajo maternega jezika.

Jezikovna
O »goveji glasbi« v slovarjih

Vljudno vas prosim, da izbrišete iz internetnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, žaljivko »goveja glasba« slovensko narodnozabavno glasbo – v zvezi s ključno iskalno besedo, ki je glasba.

Za vse, ki spoštujemo slovensko narodnozabavno glasbo predstavlja izraz »goveja glasba« žaljivko, ne glede na to, kako si to kdo pojasnjuje oziroma predstavlja.

Ta žaljivka žali naše osebno dostojanstvo, ki je ustavna človekova pravica v slovenski ustavi in je pravno varovana.

Zato kot slovenski državljan in odvetnik v pokoju, vljudno prosim, da navedeno žaljivko izbrišete iz slovarja slovenskega knjižnega jezika, da se ne bo uporabljala kot uradno priznani sinonim za slovensko narodnozabavno glasbo.

Jezikovna
O pridevnikih »avtodomarski« in »jogarski«

Zanima me raba izraza avtodomarski turist, avtodomarski turizem oziroma avtodomarski. Mediji jo zelo velikokrat uporabljajo v navedeni obliki. Meni se izraz zdi neprimeren za strokovne tekste.

Enako me zanima, če lahko argumentirano zavrnem izraz jogarski turist ali jogarski turizem, ali menite, da so takšne kombinacije dopustne.

Jezikovna
Pravi izraz za »dozirno pipo«

Iščemo všečni izraz za plastenko z dozerko / dozirno pipo. Imate kakšen predlog?

Jezikovna
Razlika med besedama »analiza« in »analitika«

Zanima me razlika med besedama analiza in analitika. V SSKJ in pravopisu je govora o analizi kot o "razčlenjevanju, ugotavljanju sestavnih delov nečesa, temeljitem pregledu, presoji, oceni". Analitika pa je razložena zgolj kot "nauk o analizi". To razlikovanje me ne zadovolji povsem, ker izpade, kot da gre za nejasno razločena sinonima. Ugotavljam, da se je v angleščini, vsaj v poslovni terminologiji, razvilo razlikovanje med Analysis in Analytics, kjer se prva (Analysis oz Analiza) nanaša na splošno razčlenjevanje problemov, druga (Analytics oz. Analitika) pa bolj specifično nakazuje na razčlenjevanje podatkov. Npr. Business Analytics je področje proučevanja poslovnih podatkov, Business Analysis pa je področje proučevanja poslovnih potreb. Zanima me, če lahko razumemo razliko v slovenščini na enak način kot v angleščini, oz. zanima me vaš pogled na razlikovanje obeh omenjenih besed, še zlasti s poudarkom na poslovni rabi.

Jezikovna
Razlika med izrazoma »tirnica« in »tračnica«

Zanima me, kakšna je pravzaprav razlika med besedama tračnica in tirnica. Če pogledam v SSKJ je opisano enako, pa kljub temu sprašujem, ali je kakšna razlika.

Jezikovna
Razmerje med besedama »konsistenca« in »doslednost«

Na predavanjih sem zasledil besedo konsistenca. Konsistenca v smislu doslednega sledenja na začetku začrtanim smernicam. Npr. pri programiranju se držimo neke konsistence pri poimenovanju spremenljivk. Spremenljivke enakega tipa poimenujemo na enak način, ki ga določimo na začetku. Zanima me če je v tem smislu beseda konsistenca enakovredna besedi doslednost. Če je tako, zakaj besede doslednost ni v spletnem SSKJ navedene kot sopomenka besedi konsistenca.

Moje povpraševanje je zgolj informativne narave in moj namen je izključno boljše poznavanje slovenščine.

Jezikovna
Sklanjanje moškega imena »Nele«

Spoštovani, prosim za pomoč pri sklanjanju moškega imena Nele. Hvala.

Jezikovna
Slovenjenje izraza »skatepark«

Ali ima beseda skatepark kakšno slovensko ustreznico? Sta to besedi rolkarski poligon? Pojavljajo se tudi različni zapisi, skatepark in skatepark.

Jezikovna
Sopomenke izrazu »metabolizem«

Ali je samo presnova sopomenka metabolizmu, ali je lahko sopomenka tudi prebava. V Franu piše samo sopomenka presnova, v drugih slovarjih pa tudi prebava.

Jezikovna
Sopomenki: »protein« in »beljakovina«

V promocijskih kampanjah in tudi na etiketah proizvodov zadnje čase zaznavam veliko oznak, kjer je navedeno, da izdelek vsebuje veliko proteinov ali pa je proteinski jogurt. Kakor vem, se v slovenščini izraza beljakovina in protein večkrat uporabljajo kot sinonima, vendar me zanima ali tovrstna rab ustrezna? Je to le marketinška taktika ali je beseda protein popolni sinonim besede beljakovina? Imata ti dve besedi dejansko drugačen pomen z vidika kemije in biologije in ali je slovnično gledano potem zamenjava besed pravilna?

Jezikovna
SSKJ2: sopomenska razmerja (osrediniti se in osredotočiti se)

Zanima me, katera beseda se priporoča v primerih, kot so osrediniti se/osredotočiti se, otvoritev/odprtje razstave, bodoči/prihodnji zdravnik (zdaj še študent medicine).

V SP 2001 je v slovarskem sestavku z geslom osredotočiti z ležečimi črkami napisano osrediniti se, kar pomeni, da je ta v knjižnem jeziku nevtralna ali navadnejša dvojnica.

V SSKJ2 v slovarskem sestavku z geslom osredotočiti ni nobenega kvalifikatorja, ki bi označeval zaznamovanost te besede, v slovarskem sestavku z geslom osrediniti pa je v pomenski razlagi za podpičjem sopomenka osredotočiti se, kar v skladu z Uvodom v SSKJ2 (člen 49) pomeni, da je beseda za podpičjem »nadrejeni (po rabi močnejši) […] sinonim«. Ali to torej pomeni, da je po SSKJ2 bolje/priporočljivo/nevtralneje uporabljati osredotočiti se? Mimogrede, priporočanje glagola osrediniti se (po SP) se mi zdi puristično.

V primeru otvoritev je v SP primer otvoritev razstave opremljen s kvalifikatorjem pešajoče, nevtralnejše je po SP odprtje razstave, v SSKJ2 pa je primer nezaznamovano naveden v obeh slovarskih sestavkih otvoritev in odprtje.

Jezikovna
Termin »tomografija« v SSKJ

Delam seminarsko nalogo o optični koherentni tomografiji (OCT). Naletel sem na napako v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, in sicer pri slovarskem geslu tomografija. Tomografija je definirana kot rentgensko slikanje telesnih organov v plasteh. Za tomografsko slikanje se uporabljajo tudi drugi fizikalni pojavi poleg rentgenskih valov, med drugimi tudi infrardeče valovanje, ki se uporablja na primer pri metodi OCT.

V Slovenskem medicinskem slovarju Univerze v Ljubljani, Medicinska fakultete je tomografija definirana kot globinsko slikanje telesa ali organov v plasteh. Menim, da je to bolj natančna in pravilna definicija.

Razumem, da je bila računalniška tomografija, ki uporablja rentgenske žarke, med pionirji tomografskega slikanja, vendar menim, da bi bilo koristno definicijo posodobiti, da odraža napredke v metodah slikanja v medicini.

Po mojem mnenju je tudi definicija računalniške tomografije zgrešena, saj naj bi bile to vse tomografije, in ne samo rentgenske, ki za svoje delovanje uporabljajo računalniško obdelovanje podatkov, vendar to nerodno poimenovanje izhaja iz mednarodnega prostora.

Jezikovna
Težave pri sklanjanju besede »govedo«

Na oddelku Biotehniške fakultete pogosto uporabljamo besedo govedo, saj je govedoreja ena izmed naših osnovnih dejavnosti. Žal pa ta beseda ni ravno lahka za pravilno uporabo. Imamo kar precej težav, zato se obračam na vas po pomoč.

Na spletu sem našla pregibanje besede (spodaj), a tam ga uporabljajo kot edninski samostalnik. Če pa rečemo »Govedo se je paslo na travniku«, ne mislimo ene živali, ampak več.

Ko govorimo na splošno o govedu, ni težav. A te se hitro pojavijo, ko hočemo govoriti o pasmah, velikosti, glavah – goveda, govedi ali goved?

Za boljšo predstavo naših težav sem izpisala nekaj variant uporabe iz našega strokovnega teksta:

  • Spremljanje reje govedi na planinski paši
  • Pasme govedi
  • Ocenjevanje govedi v 19. stoletju
  • 70 glav govedi
  • Merjenje telesnih mer pri govedu
  • pasemski standard cikastega goveda – [cikasto (bohinjsko) govedo je ime pasme]
  • Prvi opisi cikastega (bohinjskega) goveda
  • Dovoljene barvne razlike pri cikastemu govedu
  • Oblika vimena pri bohinjskem govedu
  • Ukrepi za izboljšanje bohinjskega goveda
  • Viri o cikastem govedu
  • … telesne mere krav bohinjskega goveda
  • Rezultati kontrole prireje mleka po letih za cikasto govedo
  • … je edina slovenska avtohtona pasma govedi
  • … spada med kratkorožna goveda
  • mlečni tip goveda
  • Število velike govedi se je zmanjšalo
  • … pri govedu in ovcah
  • O govedu na Kranjskem
  • Prehrana goved

Očitno v besedilu uporabljajo v rodilniku pasme govedi, kadar govorijo na splošno o govedu kot vrsti, kadar pa o posamezni pasmi ali skupini pa mere bohinjskega goveda, čeprav uporaba ni tako striktna.

Verjetno ste si lahko ustvarili sliko o naših težavah. Zelo bom vesela vaše pomoči, saj se s temi težavami bodemo že leta. Prav pa bi bilo, da se končno naučimo besedo pravilno uporabljati.

A. K.

Število zadetkov: 147