Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
frazeolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fraze ali frazeologijo: frazeološki slovar / frazeološka zveza
SSKJ
frekvénčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na frekvenco: frekvenčna tabela / frekvenčna razporeditev
♦ elektr. frekvenčni pretvornik pretvornik, ki pretvarja izmenični tok ene frekvence v izmenični tok druge frekvence; lingv. frekvenčni slovar slovar, ki vsebuje podatke o pogostnosti rabe besed
SSKJ
gêslo -a s (é) 
  1. 1. kratko izražena programska misel: vsi za enega, eden za vse, to je bilo geslo brigadirjev; razširjali so letake in pisali gesla po zidovih; borbena, politična, propagandna gesla; volilno geslo; gesla francoske revolucije / življenjsko geslo vodilo, načelo
  2. 2. nav. ed. dogovorjena razpoznavna beseda: stražarju je moral povedati geslo
    ♦     fin. geslo hranilne knjižice dogovorjena beseda, ki nadomešča osebno izkaznico in jo mora prinašalec poznati ob dvigu hranilne vloge
  3. 3. beseda v slovarju, enciklopediji, navadno s pojasnili vred: novi slovar tujk obsega skoraj trideset tisoč gesel; izbira, razlaga, razpored gesel
SSKJ
glosár -ja tudi glosárij -a m (á) 
  1. 1. seznam manj znanih, tujih besed, dodan tekstu: razprava s komentarjem in glosarjem
  2. 2. slovar, navadno starejši
SSKJ
idiótikon -a m (ọ̄) lingv. slovar, zbirka idiomov
SSKJ
informatíven -vna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. ki temelji na poročanju o čem, brez izražanja lastnega mnenja; poročevalen, obveščevalen: kratek informativen članek, sestavek; njegov referat je bil samo informativen / informativne radijske, televizijske oddaje
    ♦     lingv. informativno-normativni slovar
  2. 2. nanašajoč se na informacijo: informativni podatki / informativni bilten, center, urad; informativna služba; uspešna informativna sredstva / pogovor informativnega značaja
    informatívno prisl.: informativno pisati, pripovedovati; informativno napisan članek
SSKJ
interfoliírati -am dov. in nedov. (ȋ) biblio. vstaviti in uvezati v knjigo prazne liste: interfoliirati slovar
SSKJ
izdáti1 -dám dov., 2. mn. izdáste in izdáte; izdál (á) 
  1. 1. sporočiti nasprotniku, sovražniku, kar kdo ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu: okupator ga je zaprl, ker ga je nekdo izdal; čeprav so ga mučili, ni izdal; izdati partizane / izdati javko; izdati načrt, uradno skrivnost / publ. izdati načela neodvisnosti prekršiti
    // nav. ekspr. povedati, sporočiti sploh: svojega imena ne izdam; izdal je svojega prijatelja, da rad pije; lahko vam izdam, da sem govoril s predsednikom / izdati čustva, misli, skrivnost; niti z eno kretnjo se ni izdal
  2. 2. biti zunanja podoba, znamenje česa: kolobarji pod očmi so ga izdali, da je neprespan; rdečica jo je izdala, da ji je nerodno
  3. 3. nav. ekspr. ne imeti do kakih vrednot odnosa, kakršen je v navadi: s tem ravnanjem so izdali tovarištvo / izdati domovino, narod
    // nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: vid ga je izdal; živci so ga izdali; ne zmore dolge poti, ker ga noge hitro izdajo / moči so ga izdale
  4. 4. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi kot tiskano ali drugače razmnoženo delo: založba je izdala precej znanstvenih publikacij; izdati časopis, knjigo / izdati pesmi v almanahu; izdati slovar v petih delih / izdati skripta; nove prospekte so izdali v treh jezikih / izdati novo gramofonsko ploščo / kot del naslovne strani, kolofona izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti
  5. 5. fin. dati denar, vrednostne papirje ali vrednotnice v obtok, v promet: izdati bankovce, denar; izdati obveznice ljudskega posojila / izdati znamke
  6. 6. s širokim pomenskim obsegom napraviti, da dobi kaj uradno veljavo: izdati dovoljenje, odločbo, zakon / izdati diplomo, spričevalo; izdati potrdilo / izdati račun v triplikatu / publ. izdati prepoved prepovedati
    ♦     jur. izdati sodbo; izdati tiralico za kom
  7. 7. napraviti, da gre kaj odkod z določenim namenom: izdati blago iz skladišča / izdati zdravila na recept
  8. 8. potrošiti, porabiti: za hišo je izdal že veliko denarja; za hrano izda skoraj vso plačo
    ●     ekspr. vsak dinar trikrat obrne, preden ga izda veliko premišlja, preden se odloči za nakup; je varčen
    izdáti se nav. ekspr., v zvezi z za  z besedami, ravnanjem (po)kazati, da kdo kaj je, kar v resnici ni: izdati se za študenta, zdravnika; fanta je izdala za svojega sorodnika / redko na misel mu je prišlo, da bi ga izdal za svojega očeta imenoval, navedel
    izdán -a -o: imeti potrdilo za izdani denar; izdani partizani; odlok je bil izdan leta 1970; izdana javka; izkaznica je bila izdana v Ljubljani na ime XY; zdravila, izdana na recept; po smrti izdani spomini
SSKJ
izhódnica -e ž (ọ̑) knjiž., redko beseda v slovarju, enciklopediji, navadno s pojasnili vred; geslo: slovar obsega nad štirideset tisoč izhodnic
SSKJ
izpís -a m (ȋ) 
  1. 1. glagolnik od izpisati: izpis neznanih besed / izpis iz šole
  2. 2. odlomek, podatek, namensko prepisan iz teksta: delati izpise; povečati gradivo za slovar z izpisi iz časopisov in strokovne literature / delo pozna le po izpisih povzetkih
    ●     izpis iz rojstne matične knjige izpisek iz rojstne matične knjige
    ♦     lingv. popolni izpis besedila pri katerem je vsaka beseda izpisana tolikokrat, kolikorkrat se pojavi
SSKJ
izpisovánje -a s (ȃ) glagolnik od izpisovati: izpisovanje iz arhivskih virov; izpisovanje za zgodovinski slovar / izpisovanje kratic
SSKJ
izpisováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. namensko prepisovati odlomke, podatke iz teksta: izpisovati neznane izraze iz članka; izpisovati za slovar / izpisovati stare tekste
  2. 2. izpisati vse črke v besedi: ne uporabljajte kratic, ampak besede izpisujte
SSKJ
iztŕžek2 -žka m (ȓ) lingv. iz širšega besedila prevzeta besedna zveza: slovar nakazuje rabo besed z iztržki
♦ biblio. posebni odtis, ki ima naslov samo nad tekstom, gradivom
SSKJ
kazálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) 
  1. 1. redko podolgovat del naprave, ki na številčnici, skali kaže določene podatke; kazalec: kazalka tehtnice kaže na nič
  2. 2. lingv. beseda, znak, ki opozarja navadno na pogostejšo, nevtralnejšo besedo, obliko: slovar ima tudi kazalke
SSKJ
latínski -a -o prid. (ȋ) 
  1. 1. nanašajoč se na jezik starih Rimljanov: latinski napisi na spomenikih; latinske besede; latinsko-slovenski slovar / latinska kultura / latinski jezik / latinska pisava latinica; v srednjem veku so bile šole latinske z latinskim učnim jezikom
  2. 2. nanašajoč se na narode, katerih jezik se je razvil iz latinščine: njegov živahni latinski temperament; latinske poteze obraza / latinske dežele / ekspr. organizacija prireditve je bila latinska ne dobra, nekoliko površna
    // Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike
    ●     Latinska četrt četrt v Parizu, kjer so visoke šole; star. tri leta je sedel v latinskih klopeh je obiskoval gimnazijo; ekspr. latinska šola nekdaj srednja šola, gimnazija s poudarkom na latinskem jeziku
    ♦     navt. latinsko jadro trikotno jadro, privezano na poševni križ; rel. latinski križ križ, ki ima spodnji krak daljši; križ, pri katerem se prsti dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame; latinska cerkev katoliška cerkev zahodnega obreda; zahodna cerkev
    latínsko prisl.: govoriti (po) latinsko; sam.: star. naredil je nekaj latinskih nekaj razredov gimnazije
SSKJ
leksikálen -lna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na leksiko: leksikalne razlike v narečjih / leksikalni neologizmi / leksikalna enota
  2. 2. nanašajoč se na leksikon, slovar: problemi leksikalnega dela / leksikalno obravnavanje snovi / leksikalni podatki o avtorju leksikonski
SSKJ
léksikon -a m (ẹ̄) 
  1. 1. knjižno delo, ki daje (krajši) pregled vse človeške vednosti: izdati leksikon; iskati pojasnila v leksikonu; leksikon v štirih knjigah; članek v leksikonu; enciklopedije in leksikoni / glasbeni, pedagoški leksikon / konverzacijski leksikon / Slovenski biografski leksikon; Krajevni leksikon Slovenije
    ●     ekspr. on je pravi, živ(i) leksikon je zelo razgledan, načitan
  2. 2. knjiž., redko slovar, zlasti enojezični
SSKJ
mnogojezíčen -čna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. napisan v mnogo jezikih: mnogojezični opozorilni napisi / mnogojezični slovar
  2. 2. ki zna in redno uporablja mnogo jezikov: medsebojno občevanje mnogojezične inteligence / mnogojezična družba / mnogojezična dežela
SSKJ
naúčen -čna -o prid. (ȗ) zastar. znanstven, strokoven: izdajati naučne knjige / naučni slovar / delati na naučnem področju
SSKJ
némški -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Nemce ali Nemčijo: nemški jezik; nemška književnost / nemški film; nemško-slovenski slovar / nemška klasična filozofija; nemška trgovska mornarica; nemško taborišče / nemški ovčar srednje velik službeni pes z daljšo trdo dlako črne ali sive barve
♦ bot. nemški rožmarin okrasna rastlina z rumenimi koški na dolgih pecljih, Santolina chamaecyparissus; nemška detelja lucerna; lov. nemški dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako; rel. nemški viteški red
// med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Nemčije: partizani so uničili nemški bunker / nemška okupacija slovenskega ozemlja
    némško prisl.: govoriti (po) nemško; nemško beroče občinstvo
Število zadetkov: 96