Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zasvetíti in zasvétiti -im dov. (ī ẹ́)
začeti svetiti: luč zasveti / luna je zasvetila; sonce je zasvetilo; pren. zasvetilo mu je sonce resnice
● ekspr. čakali so, da bo zasvetil dan, star. se bo zasvetil dan da se bo zdanilo; publ. v vasi je zasvetila elektrika dobili so električno napeljavo
// sveteč se pojaviti: na nebu so zasvetile zvezde / na vzhodu je zasvetila jutranja zarja
    zasvetíti se in zasvétiti se
    1. odbiti svetlobo: okno se zasveti v soncu / oči so se mu zasvetile / v njegovi roki se je zasvetil nož / v očeh so se ji zasvetile solze
    2. ekspr. svetlo se odraziti, pokazati: bela hiša se je zasvetila ob cesti; na jasi so se zasvetile marjetice
    // odraziti se, pokazati se v veliki meri: sreča se ji je zasvetila na obrazu
    // dobiti tak izraz, kot ga izraža določilo: oči se mu divje, hudomušno zasvetijo
    3. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dojeti, spoznati: zasvetilo se mu je, kaj nameravajo / nazadnje se ji je le zasvetilo v glavi je doumela, razumela
    ●     ekspr. v glavi se ji je zasvetila nova misel se je pojavila, vzbudila; ekspr. godcem so se zasvetili obrazi postali so dobro razpoloženi, dobre volje
SSKJ²
zaštékati -am dov. (ẹ̄) pog.
začeti razumeti; dojeti, spoznati: hitro je zaštekal, da ne spada tja; zaštekati poanto
    zaštékati se 
    priti s kom v tak odnos, da ni medsebojnega nasprotovanja, motenj: povsod se dobro zašteka z vsemi ljudmi
SSKJ²
zatískati -am nedov. (í)
1. s pritiskanjem česa, stiskanjem delati kako odprtino v čem neprehodno: zatiskati komu usta z dlanjo; zatiskati si nos z robcem; ob eksplozijah si zatiskati ušesa
// navadno v zvezi z oči imeti zaprte: zatiskati oči zaradi premočne svetlobe; od strahu zatiskati oči / ni se bal mrtvim zatiskati oči pokrivati jih z vekami
2. nar. zategovati: zatiskati rahlo zavezano ruto
● ekspr. do zdaj so si zatiskali oči pred resnico niso je hoteli spoznati, priznati
SSKJ²
zatísniti -em dov. (í ȋ)
1. s pritisnjenjem česa, stisnjenjem narediti kako odprtino v čem neprehodno: zatisniti komu usta z dlanjo; zatisnil si je nos zaradi smradu; s prsti si je zatisnil ušesa, da ne bi slišal poka / prišel je od zadaj in mu zatisnil oči z rokama zakril
// navadno v zvezi z oči zapreti: zatisnil je oči, ker je hotel spati / zatisniti mrliču oči pokriti jih z vekami
2. nar. zategniti: vrv, ovito okoli rok, so mu zatisnili; zatisniti si kravato
● zatisniti oko, oči ekspr. vso noč ni mogel zatisniti očesa zaspati; ekspr. profesor včasih zatisne (eno) oko, če dijaki prepisujejo se naredi, kot da ne opazi; pri izdajanju dovoljenj je večkrat zatisnil oko spregledal kako pomanjkljivost; ekspr. za vedno je zatisnil oči umrl je; ekspr. zatisniti (si) oči pred resnico ne hoteti je spoznati, priznati; morali si bomo zatisniti pasove se odreči določenim dobrinam, ugodju
    zatísnjen -a -o:
    sedel je z zatisnjenimi očmi, ker se mu je bleščalo
SSKJ²
zaznáti -znám dov. (á ȃ)
1. čutno dojeti predmetni svet: zaznati besede, glas; zaznati gibanje, premikanje; zaznati svetlobo, vonj, zvok / zaznal je, da je njena obleka vlažna; s prsti je zaznal, da se trese od strahu / s sluhom zaznati / tega čuti ne zaznajo; oko teh žarkov ni sposobno zaznati / knjiž. zaznati bolečino začutiti
2. na podlagi čutnega dojemanja določenih pojavov ugotoviti obstajanje česa: zaznati navzočnost koga v prostoru; na sebi je zaznala radovedne poglede; zaznati koristne učinke treninga; zaznati prve znake bolezni / na njegovem obrazu je zaznal jezo, obup / poslušalci v njegovih besedah niso zaznali osti začutili / zaznal je njeno bližino, čeprav je ni videl / živali zaznajo potres prej kot ljudje
// publ. na podlagi določenih pojavov ugotoviti, opaziti: v zadnjem letu so zaznali velik napredek
3. na določen način pokazati obstajanje česa: naprava zazna sevanje
// na določen način ugotoviti obstajanje česa: z nihalom zaznati podzemne vodne tokove
4. star. izvedeti: zaznati za rojstvo sina; rada bi zaznala več o njih
5. zastar. spoznati, prepoznati: mati nas je že od daleč zaznala, ali po joku ali po kričanju
    zaznáti se star., navadno v zvezi z dan
    zdaniti se: komaj se je zaznal dan, so odšli na pot
    zaznán -a -o:
    ti pojavi niso čutno zaznani
Pleteršnik
zaznáti, -znȃm, vb. pf. 1) wahrnehmen, merken, Cig., Jan., Cig. (T.); dan se zazna, der Tag bricht an, Cig.; pridi, objemajva se po željah, dokler se dan zazna, Škrinj.-Valj. (Rad); — 2) = spoznati: z. koga, erkennen, C.; z. se s kom, mit jemandem bekannt werden, C.
Prekmurski
zbròditi -im dov. premisliti, preudariti, spoznati: Niſcse zpámetyom nemore zbroditi BKM 1789, 78; nyegva odicsenoszt Da ga ni angel nemre zbroditi KAJ 1848, 7; I gda ſzi 'se zbrodo tvoje grejhe KM 1783, 148
Prekmurski
zbròjiti -im dov. preiskati, spoznati: Môdroſzt ga nezbroji BRM 1823, 99
SSKJ²
zbudíti -ím dov., zbúdil (ī í)
1. povzročiti prehod iz spečega stanja v budno: zbudilo nas je grmenje; da ne bi zbudil otrok, ni prižgal luči; zbuditi s trkanjem na vrata; pren., ekspr. s svojim delovanjem skuša zbuditi vest človeštva
// spraviti koga k zavesti: močili so ga po glavi, da bi ga zbudili; šele jutranji hlad ga je zbudil
// v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: zbuditi koga iz globokega spanja / skušal jo je zbuditi iz nezavesti / zbuditi iz otopelosti; obiskovalec ga je zbudil iz razmišljanja / ekspr. zbuditi kulturno dejavnost iz mrtvila
// ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: želel je zbuditi preproste ljudi / ideje, ki so nas zbudile k narodni zavesti
2. vzbuditi: zbuditi jezo, sovraštvo; taka rešitev bi pri nasprotnikih zbudila nezadovoljstvo; zbudilo se mi je upanje, da jo bom spet videl / zbuditi dvom; s svojo obleko je zbudila pozornost / v srcu se ji zbudi kesanje; v njegovi glavi se zbudi neprijetna misel
    zbudíti se 
    preiti iz spečega stanja v budno: zbuditi se od bolečin; zbuditi se zaradi hrupa; zbuditi se ob šestih; hitro, zgodaj se zbuditi / zbudil se je ves poten; pren., ekspr. v njem se je zbudila zver
    // priti k zavesti: od udarca po glavi se dolgo ni zbudil
    // v zvezi z iz prenehati biti v stanju, kot ga določa samostalnik: zbuditi se iz trdnega spanja / zbuditi se iz nezavesti / zbuditi se iz otopelosti, razmišljanja
    ♦     med. zbuditi se iz narkoze
    // ekspr. spoznati kaj, zavedeti se česa: kdaj se boste zbudili; fant se je prepozno zbudil
    ●     ekspr. čas je, da se zbudite iz spanja da nehate biti nedejavni, nedelavni; evfem. zbuditi se v večnosti umreti
    zbudívši star.:
    zbudivši otroka, je odšla v službo; zbudivši se sredi noči, opazi, da je okno odprto
    zbujèn -êna -o:
    ko so ga poklicali, je bil že zbujen; zbujena vest mu ne da miru
Prekmurski
zeznàniti se -znánim se dov. seznaniti se, spoznati se: Jákob ſze je 's-nyouv zeznano KM 1796, 21; Lájnszki hlápecz sze je z-domácsov cserjouv zeznáno KOJ 1845, 99; Saxonci szo sze z lutherovov novinov zeznanili KOJ (1914), 114
SSKJ²
zgrísti zgrízem dov. (í)
1. zdrobiti z zobmi: zgristi meso, orehe; dobro, slabo zgristi / zgristi z zobmi
// z grizenjem poškodovati, raniti: miši so zgrizle obleko / od živčnosti si je zgrizla nohte; zgristi si ustnice
2. ekspr. izčrpati, uničiti: bolezen ga je zgrizla; ljubosumje zgrize človeka
● ekspr. kritiki so ga zgrizli njegovo delo so ocenili zelo negativno; ekspr. na smrt sta se zgrizla zelo sta se sprla; ekspr. če te mika jedro, zgrizi lupino če hočeš stvar popolnoma spoznati, se moraš potruditi
    zgrísti se 
    1. ekspr. postati zelo jezen sam nase: zaradi teh govoric bi se najraje zgrizel / zgristi se od jeze, žalosti biti zelo jezen, žalosten
    2. nar. sesiriti se: mleko se zgrize
    zgrízen -a -o:
    zgrizeni nohti; zgrizena hrana; zgrizene ustnice; 
prim. izgristi
Svetokriški
zgrundati dov. spoznati: leto S: Skriunost S: Rojſtua Chriſtusa Jeſusa oben sgrundat nedol. nemore ǀ nekitere rezhij letukaj my lahku morimo saſtopit, inu sgrundat nedol. (III, 3) → zgruntati
SSKJ²
zgrúntati -am dov. (ú)
pog. ugotoviti, spoznati: zgruntal je, kaj hočejo od njega / nazadnje sta pismo le zgruntala dojela, razumela
Pravopis
zgrúntati -am dov. -an -ana (ú) neknj. pog. ugotoviti, spoznati
Prekmurski
zgrǜntati -am dov. ugotoviti, spoznati: moremo zgrüntati i félo grejhov KMK 1780, 68; Pamet nemore zgrüntati, Tva csüdna dugoványa BKM 1789, 387; ka sze naj tudi szamosztálna rêcs zgrünta AIN 1876, 69; ka ſzi zgrünta ſzrczá tvojega protivnik právdi KŠ 1771, 437
Svetokriški
zgruntati -am dov. spoznati, doumeti: Aristoteles pak bi rekal, de tu nar nuznishi je sposnati, inu sgruntat nedol. naturo teh stuarjenijh rezhij ǀ ſodbe Boshje ſo taku viſſoke, inu skriune, de obedn zhlovek ſgruntat nedol. yh neſamore ǀ kadar s'nasho preprosto pametio bi hoteli s'gruntat nedol. to skriunust S: Troijce ǀ Sdaj jeſt sgruntam 1. ed. sakaj Chriſtus je bil tudi shal v'ta oljsKi vert pred ſvojo britko, inu grenko ſmertio ǀ de eden popolnoma sgrunta 3. ed. liſtnuſti, inu naturo tiga zhloveskiga shivota ǀ od troshta ſuſebniga, Kateriga vy pozhutite tudi vasho Krajlizo nesgruntate +2. mn. ǀ ſe meni sdij de Theocritus nar ble je sgruntal del. ed. m lubesan rekozh ǀ Oh dusha! kadar bi sgruntala del. ed. ž kai ti sgubish, kadar gnado boshio sgubish ǀ sdaj bomo Nem. Nem. sgruntali del. mn. m sakaj Bug je bil shal isKat Adama prezei Kakor je bil v'greh padu ← srvnem. ergründen ‛doumeti’ z zamenjavo predpone; mogoče bi bilo nastaviti tudi izgruntati; → zgrundati.
Celotno geslo Kostelski
zgruntati ► zgˈrüːntat -an dov.
SSKJ²
zlágoma prisl. (ȃ)
1. izraža, da se dejanje opravlja brez hitenja, naglice: zlagoma brati, oblačiti se; hoditi zlagoma; ekspr. poletje se zlagoma nagiba h koncu
2. izraža, da se dejanje razvija po majhnih stopnjah; polagoma: napredovati zlagoma; vid ji zlagoma peša / zlagoma spoznati kaj počasi
SSKJ²
zlésti zlézem dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z lezenjem priti: kača je zlezla na skalo / ščurek zleze pod smeti, v kot
2. priti kam, od kod, pomagajoč si z rokami in nogami: zlesti iz jame, izpod postelje; zlesti na peč, voz; zlesti pod mizo; zlesti skozi okno v hišo; previdno je zlezel v vodo / zlesti čez ograjo, na drevo splezati
// ekspr. počasi, navadno tudi s težavo iti, priti: zlesti izza mize; zlesti za omaro
3. počasi premikajoč se priti s prvotnega, navadnega mesta: naramnica mu je zlezla z rame; očala so mu zlezla na nos; ruta ji je zlezla za vrat
4. ekspr. izleči se: iz bube zleze metulj; iz jajca je zlezla račka
● ekspr. fant jim je zlezel v srce vzljubili so ga; ekspr. hiša je zlezla na kup se je podrla, razpadla; ekspr. hvala mu je zlezla v glavo postal je domišljav, prevzeten; šalj. pijača mu je zlezla v glavo, v lase opil se je; šalj. pijača mu je zlezla v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. strah mu je zlezel v kosti zbal se je; pog. učenec je komaj zlezel s težavo izdelal v šoli; pog. veke so mu zlezle skupaj zadremal je; ekspr. zdaj je tudi on zlezel iz plenic, povojev postal odrasel, samostojen; ekspr. navadno zleze iz postelje ob devetih vstane; ekspr. zlesti iz težav rešiti se iz neugodnega položaja; ekspr. zlesti na zeleno vejo gmotno si opomoči; ekspr. ta pisatelj zna zlesti pod kožo zna spoznati, predstaviti bistvo človeške narave; ekspr. zgodaj je zlezel pod odejo šel spat; ekspr. zlesti v dolgove zadolžiti se; ekspr. zlesti v dve gubé dobiti sključeno držo; ekspr. zlesti v hlače, v škornje obleči se, obuti se; evfem. zlezla je z njim v posteljo imela je spolni odnos z njim; pog. kar zlezla je skupaj omedlela; ekspr. v družbi, službi je visoko zlezel dosegel visok družbeni, službeni položaj; prim. izlesti
SSKJ²
zlôba -e ž (ó)
želja, da se komu namerno povzroča veliko trpljenje, velike težave: zloba ga je minila; šalo mu je vrnil brez najmanjše zlobe; to mu je prizadejal iz zlobe; z zlobo v duši mu je razkrival napake otrok
// zlobnost: spoznati zlobo ljudi; velika zloba paznikov
● ekspr. človek z zlobo v očeh z zlobnim izrazom
Število zadetkov: 419