Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
demontírati -am dov. in nedov. (ȋ) razstaviti (na dele), razdreti: demontirati motor, stroj / demontirati zračnico s kolesa / demontirati tovarno
SSKJ
démper -ja m (ẹ̄) grad. stroj za izkopavanje, nakladanje, odvažanje in razgrinjanje zemeljskega materiala: bagri in demperji
SSKJ
depersonalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. povzročiti depersonalizacijo: depersonalizirati človeka; stroj delavca depersonalizira / depersonalizirati delo
SSKJ
dévati -am in -ljem nedov., tudi devála (ẹ́) star. delati, da prihaja kaj na določeno mesto; dajati: ves večer je deval roko pred usta; gostje so si kar sami devali na krožnike / prišel je, ko je ravno otroka devala spat / pog. devati stroj narazen razstavljati ga (na dele)
● devati prašiča iz kože odstranjevati zaklanemu prašiču kožo; pog. vse je v nič deval omalovaževal, podcenjeval; pog. otroke v red devati skrbeti zanje; pog. za hude dni devati na stran hraniti, varčevati
SSKJ
dezintegrátor -ja m (ȃ) teh. stroj, s katerim se večji kosi trdnih snovi delijo v manjše: dezintegrator za les, za rudo
SSKJ
diktírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. govoriti besedilo, namenjeno za dobeseden zapis; narekovati: najprej je razlagal, nato pa je glavne misli diktiral; diktirati strojepiski / pog. diktirati (dopis) v stroj sestavljati (dopis) sproti ob narekovanju
  2. 2. predlagati kaj tako, da je za drugega sprejem obvezen: diktirati pogoje posojila, premirja / publ.: mednarodno ekonomsko sodelovanje je nujnost, ki jo diktira povezanost svetovnega gospodarstva; domače moštvo je diktiralo tempo igre
    // dajati ukaze, vsiljevati svojo voljo: mislil je, da bo lahko diktiral zgodovini / ekspr. tukaj ne boš diktiral
SSKJ
dínamo tudi dinámo -a m (ȋ; ȃ) stroj za proizvajanje enosmerne električne napetosti: pritrditi dinamo na kolo; avtomobilski dinamo; slišati je bilo samo brnenje dinama
SSKJ
dínamo... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na dinamo: dinamostroj in dinamo stroj; dinamopločevina in dinamo pločevina
SSKJ
dínamostròj in dínamo stròj -ôja m (ȋ-ȍ ȋ-ó) redko dinamo
SSKJ
dolbílen -lna -o [u̯b] prid. (ȋ) s katerim se dolbe: dolbilni stroj
SSKJ
dolbník -a [u̯b] m (í) teh. stroj za dolbenje
SSKJ
doslužíti in doslúžiti -im dov. (ī ú) 
  1. 1. končati služenje: doslužil sem; doslužiti kadrovski rok, vojaščino / pri tem gospodarju je hitro doslužil
    // ekspr. dotrajati: stroj je doslužil; čevlji so doslužili
  2. 2. dopolniti služenje: doslužiti mora, kar mu manjka do izpolnjene vojaške obveznosti
    doslúžen -a -o: doslužen vojak; v pristanišču stoji doslužena ladja; doslužene rokavice
SSKJ
dovláčnica -e ž (ȃ) gozd. stroj z vitlom za vlačenje lesa
SSKJ
dovršíti -ím dov., dovŕšil (ī í) 
  1. 1. knjiž. dokončati, končati: pisatelj je dovršil roman / svoje naloge ni mogel dovršiti; dovršil je svoje delo / dovršiti šolo, študij
  2. 2. živeti do določene dobe; dopolniti: otrok je dovršil sedmo leto
    dovršívši zastar.: dovršivši študije, je bil vzgojitelj pri grofovski družini
    dovršèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od dovršiti: ko je bilo delo dovršeno, se je zadovoljno nasmehnil; proces še ni popolnoma dovršen
    2. 2. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: dovršen prevod; svoje misli podaja v dovršeni obliki; pesnik je stopil v javnost kot dovršena osebnost; oblikovno dovršeni stavki; tehnično dovršen stroj; prisl.: dovršeno obvlada tri jezike
SSKJ
dozíren -rna -o prid. (ȋ) teh. ki dozira: dozirni stroj; dozirne in mešalne naprave
SSKJ
drág -a -o tudi -ó prid., drážji (ȃ á; drugi pomen ȃ) 
  1. 1. ki stane veliko denarja: to je zelo drag stroj; živež je v mestu dražji kot na deželi; knjige so preveč drage, da bi jih mogel kupovati; draga stanovanja; drago vino; drag kot žafran zelo
    // ta servis je precej drag; zahaja le v boljše, dražje gostilne; tam je življenje zelo drago / nav., ekspr. dobiti za drag, velik denar / to je zelo drago krzno dragoceno
    // drag kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit
    ♦     metal. drage kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance
  2. 2. z dajalnikom do katerega ima kdo pozitiven čustveni odnos: ta človek mi je zelo drag; vznes. bil je drag mojemu srcu / njen obisk mu je bil vedno drag; to mi je drag spomin; resnica mu je nadvse draga / v nagovoru: dragi oče! dragi prijatelj! duša draga, tako ne bo šlo naprej; v vljudnostnem nagovoru dragi bralci! v osmrtnicah pogreb dragega pokojnika bo v soboto
  3. 3. redko ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; dragocen: ne izgubljaj po nepotrebnem dragega časa
    ●     ekspr. to je bila draga šola zanj za izkušnje, ki si jih je pridobil ob tem neuspehu, je moral dosti pretrpeti, žrtvovati; drage volje mu je ustregel zelo rad; rade volje; ekspr. molči, če ti je življenje drago če si hočeš ohraniti življenje; če nočeš doživeti kaj neprijetnega, hudega; knjiž. če ti je drago, greva naprej če hočeš, če ti je prav; pojdi, kamor ti drago kamor hočeš, želiš; le smejte se, kolikor vam drago kolikor hočete
    drágo in dragó prisl.: drago kupiti, prodati; drago se oblačiti; drago plačane izkušnje / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju drago mi je
    ●     ekspr. to ga bo še drago stalo bo imelo zanj slabe posledice
    drági -a -o sam.: ob novem letu se je spomnil svojih dragih; mislil je le na svojo drago
    ●     vrnil mu je milo za drago za žalitev, krivico se mu je maščeval tako ali še huje, kot je bila storjena njemu samemu
SSKJ
drobílec -lca [u̯c in lc] m (ȋ) 
  1. 1. drobilni stroj: drobilec cel dan melje kamenje; dobili so nove drobilce in viličarje / drobilec za orehe drobilka
  2. 2. delavec, ki drobi: drobilec premoga
SSKJ
drobílen -lna -o prid. (ȋ) ki se rabi za drobljenje: drobilni stroj; drobilne naprave / drobilna sila sila, ki drobi, ruši
♦ strojn. drobilne čeljusti plošči v drobilnem stroju, ki drobita material
SSKJ
drobílnik -a m (ȋ) drobilni stroj: kamenje pada v drobilnik / drobilnik za led, za žito
♦ strojn. čeljustni drobilnik z drobilnimi čeljustmi
SSKJ
drobljênje -a s (é) glagolnik od drobiti: drobljenje žita; stroj za drobljenje kamenja / drobljenje kmečke posesti / drobljenje moči / drobljenje dekletca ob materi / veselo drobljenje ptičev / drobljenje divjega petelina
Število zadetkov: 678