Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Smučanje
visokotláčni snéžni tòp -ega -ega tôpa m
Celotno geslo Frazemi
vlák Frazemi s sestavino vlák:
íti pod vlák, lovíti zádnji vlák, skočíti pod vlák, skòk pod vlák, [šè] ujéti vlák, ujéti zádnji vlák, ulovíti zádnji vlák, vréči se pod vlák, zádnji vlák, zádnji vlák je odpêljal [kómu], zamudíti vlák, zamudíti zádnji vlák
Celotno geslo eSSKJ
volúharica volúharice samostalnik ženskega spola [volúharica]
    iz zoologije miši podoben glodalec s topim smrčkom in krajšim repom; primerjaj lat. Arvicolinae
STALNE ZVEZE: poljska voluharica
ETIMOLOGIJA: ↑voluhar
Celotno geslo Frazemi
vrábec Frazemi s sestavino vrábec:
s topôvi na vrábce stréljati, vrábci [na stréhi] žé čívkajo [o čém], živéti [brez skrbí] kàkor vrábec v prôsu
Planinstvo
vŕh -a m
Smučanje
vrhúnska fórma -e -e ž
Planinstvo
vrhúnski plezálec -ega -lca m
Planinstvo
vršác -a m
Planinstvo
vršìč -íča m
Gemologija
wésselton -a m
SSKJ²
začutíti in začútiti -im dov. (ī ú)
1. s čutili zaznati: pod prsti je začutil kri; začutiti potres, top udarec / pes laja, ker je začutil ljudi / star.: ko so začutili korake, so se poskrili zaslišali; začutiti parfum zaduhati
2. nagonsko dojeti ali predvideti kaj: na sebi je začutil njihove poglede; takoj so začutili, da je nekaj narobe / živali začutijo nevarnost
// dojeti s čustvi: skušal je začutiti in razumeti čas, v katerem živi; začutiti glasbo, naravo
3. ugotoviti z zavestjo prisotnost česa: v njegovih besedah so začutili užaljenost / začutiti potrebo po gibanju
4. doživeti čustva, občutke: začutiti jezo, veselje, žalost / začutiti z reveži občutiti sočutje
5. z oslabljenim pomenom, zlasti z glagolskim samostalnikom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: začutil je bolečine v hrbtu; začutiti lakoto; začutiti trenutno slabost / začutiti ljubezen, spoštovanje do koga
    začutíti se in začútiti se
    v svoji zavesti oblikovati o svojem stanju, položaju tako mnenje, kot ga nakazuje določilo: fant se je začutil odraslega; začutila se je samo in zapuščeno
Celotno geslo Frazemi
zaklán Frazemi s sestavino zaklán:
ležáti kot zaklán, spáti kot zaklán
SSKJ²
zaklòn -ôna m (ȍ ó)
1. predmet, objekt, za katerim ali pod katerim je kdo zavarovan, zaščiten pred čim: zaklon se je podrl; narediti zaklon; ležati za zaklonom; nizek, skalnat zaklon
// kraj, prostor, kjer je kdo zavarovan, zaščiten pred čim: skočiti iz zaklona; ležati v zaklonu; varen zaklon; zaklon za top / stavba daje zaklon pred vetrom; poiskati zaklon za drevesom; pren., ekspr. najti zaklon pred viharji življenja
2. šport. upogib telesa v pasu nazaj: narediti zaklon; zaklon in predklon
● knjiž. svetilka z zaklonom s senčnikom; zastar. sončni zaklon zahod
♦ lov. skrivališče za lovca na tleh, navadno narejeno iz vej
SSKJ²
zakovíčiti -im dov. (í ȋ)
1. teh. povezati s kovicami: zakovičiti kosa pločevine; ročno, strojno zakovičiti / hladno zakovičiti z nesegretimi kovicami / zakovičiti kovček / zakovičiti stik
2. teh. z zakovanjem kovice zadelati, zapreti: zakovičiti luknjico v žlebu
3. teh. zakovati: zakovičiti kovico
4. knjiž., v ruskem okolju z zabitjem droga, žeblja v strelno odprtino narediti orožje neuporabno: zakovičiti puško, top
    zakovíčen -a -o:
    zakovičeni plošči
Pleteršnik
zapáliti 1., -im, vb. pf. = zažgati, versengen, verbrennen; obleko, lase si z.; — brennen machen, anzünden; hišo komu z.; pipo si z.; — losbrennen, Jan.; z. top, Cig.; z. se, Feuer fangen, sich entzünden, Cig.; — stark einheizen, Mur.
SSKJ²
zasneževálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zasneževanje: gradnja zasneževalnega sistema; zasneževalne naprave / zasneževalni top naprava, ki iz vode dela umetni sneg
Smučanje
zasneževálna napráva -e -e ž
Smučanje
zasneževálnik -a m
SSKJ²
zaspáti -spím dov., zaspì zaspíte; zaspál (á í)
1. priti v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: legel je in zaspal; mačka se je zvila v klobčič in zaspala; za pol ure lahko še zaspiš; zaspati na straži, med vožnjo; globoko, mirno, trdno zaspati; ekspr. sladko zaspati; skrbi mu niso dale zaspati; ne more zaspati; zaspal je kot čok, polh trdno; zaspal je kot top, kot ubit zelo trdno / ekspr. vas je že zaspala / knjiž., z notranjim predmetom zaspati mirno spanje
2. speč se zadržati kje predolgo: zgodaj me zbudi, da ne bom zaspal; zamudil je službo, ker je zaspal / zaspati vlak zaradi predolgega spanja zamuditi
3. ekspr. prenehati se v polni meri dogajati, se razvijati: delo je zaspalo; reforma je po prvih uspehih zaspala / revija je kmalu zaspala prenehala izhajati
// prenehati biti navzoč, dejaven: hrepenenje v srcu je zaspalo; sovraštvo je zaspalo
4. evfem., navadno s prislovnim določilom umreti: za večno, za vedno zaspati / v krščanskem okolju:, vznes. zaspati v Gospodu; zaspati v miru; v osmrtnicah po dolgi bolezni je zaspal naš oče
5. z dajalnikom, v zvezi z noga, roka postati manj občutljiv, mravljinčast zaradi dalj časa trajajočega pritiska: od dolgega sedenja so mu zaspale noge; roka ji je zaspala
    zaspál -a -o:
    razorožiti zaspale vojake; mencati zaspalo roko; 
prim. zaspan
Pravopis
zaspáti -spím dov., nam. zaspàt; drugo gl. spati (á í) ~ pred televizorjem; poud. Delo je zaspalo |se je upočasnilo|; omilj. za večno ~ |umreti|; poud. ~ kot top, kot ubit |zelo trdno|; poud. zaspati kaj ~ vlak |zamuditi ga zaradi predolgega spanja|; neobč., z notranjim predmetom ~ mirno spanje; zaspati komu Noga mu je zaspala od dolgega sedenja
Število zadetkov: 3630