Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
talíbski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na talibe: talibski napadi; talibski režim; talibski upornik; talibsko gibanje
Celotno geslo Etimološki
upȍr -óra m
Terminološka
Upor
V učbenikih za fiziko vlada zmešnjava pri poimenovanju elektronskega predmeta, ki se v električnem krogu upira prehodu električnega toka in tako zagotavlja električno upornost. Različni avtorji uporabljajo dve poimenovanji, in sicer upor ter upornik . Samostojni delovni zvezek za osnovno šolo Fizika 9 (Mladinska knjiga) avtorjev Saše Žigon, Matjaža Pintariča in Andreje Jagodič uporablja poimenovanje upornik , Trojezični elektrotehniški slovar (Tehniška založba Slovenije) pa uporablja za angleški termin  resistor ustreznik  upor in ne upornik . V SSKJ2 razlaga 5. pomena pri iztočnici upor opisuje 'predmet, pri katerem se izkorišča predvsem njegova električna upornost', pri uporniku pa ni terminološkega opisa. Zanima me vaše mnenje.
SSKJ²
upórnik -a m (ọ̑)
1. kdor sodeluje v uporu: uporniki nadzorujejo del ozemlja; pošiljati upornikom orožje; kaznovati, pobiti, zajeti upornike; podpirati upornike; uporniki na ladji / kmečki uporniki v kmečkih uporih
2. nav. ekspr. kdor se upre, upira: skušal je pomiriti malega upornika / Cankarjevi uporniki in iskalci / uporniki proti družbenim normam
Pravopis
upórnik1 -a m, člov. (ọ̑) kmečki ~
upórnica -e ž, člov. (ọ̑)
upórničin -a -o (ọ̑)
Pravopis
upórnik2 -a m (ọ̑) elektr. vzporedni ~
Celotno geslo Sinonimni
upórnik -a m
1.
kdor sodeluje v uporupojmovnik
SINONIMI:
anarhist, ekspr. puntar, knj.izroč. rebel, zastar. rebelant, knj.izroč. vstajnik, zastar. vstaš
2.
ekspr. kdor (rad) izraža voljo ne ubogati kogapojmovnik
SINONIMI:
ekspr. puntar, ekspr. upornež
Pleteršnik
upǫ̑rnik, m. der Widersetzliche, der Widerspenstige, Cig., Jan., C.; — der Rebell, nk.
Celotno geslo Etimološki
ustáš -a m
SSKJ²
vstáš -a m (á)
zastar. upornik, vstajnik: pridružiti se vstašem
Prekmurski
zbùrkaš -a m upornik: ár szo nistere zburkase notri polôvili AIP 1876, br. 5, 3
Število zadetkov: 51