Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
deséttísoči -ev m mn. (ẹ̑ȋ) bojevati se proti ~em; poud. (na) ~e ljudi |veliko|
Pravopis
devetkáč -a m z -em člov. (á) slabš. |kdor veliko govori|
devetkáčev -a -o (á) slabš.
Pravopis
devetkáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; devetkánje; (-àt) (á ȃ) slabš. |veliko govoriti, pripovedovati|: kaj ~ neslanosti; devetkati o čem ~ ~ svojih dogodivščinah
Pravopis
devétkraten -tna -o (ẹ̑) ~a teža; poud. ~o izobilje |zelo veliko|
Pravopis
dèž -jà in dèž -ja [də] m z -em snov. (ə̏ ȁ; ə̏ ə̀) ~ pada; droben, jesenski ~; na, v ~u delati; hoditi po ~u; neknj. pog. ~ gre dežuje; poud.: ~ isker |veliko isker|; priti z ~a pod kap |iz ene neprijetnosti v še večjo|
Pravopis
diametrálen -lna -o [ija] (ȃ) ~ položaj |popolnoma različen, nasproten|; poud. ~o nasprotje |zelo veliko|
diametrálnost -i [ija] ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
dioptríja -e ž, pojm. (ȋ) izmeriti ~o leče; prakt.sp. imeti veliko ~o očala z veliko dioptrijo; števn. |enota za merjenje lomnosti|
Pravopis
dírka -e ž (ȋ) konjske ~e; pojm., poud.: ~ za denar |veliko prizadevanje|; Bila je ~ (s časom) |hitenje, naglica|
Pravopis
divjáčina -e tudi divjačína -e ž, skup. (á; ȃ; í) loviti ~o; snov. pripraviti ~o; števn. Večkrat ujame kako ~o |divjo žival|; člov., poud. Ta ~ mu je povzročil(a) veliko težav |človek, ki se težko obvladuje|
Pravopis
do1 [poudarjeno dò] predl. z rod., nasprotnostni par je od
1. dosegovni
a) prostorski priteči ~ cilja; Voda mu je segala ~ pasu; star. Stopi no stopi ~ soseda, da nam pomore k sosedu
b) časovni ~ novega leta je še daleč; ~ volitev ne manjka veliko
c) količinski ~ sto kilogramov težko breme; kazen ~ deset tisoč tolarjev
2. razmejevalni, v zvezi z od
a) prostorski od Celja ~ Žalca
b) časovni od jutra ~ večera
c) šteti od ena ~ deset
3. merni premočen ~ kože; urezati se ~ krvi; ~ dobrega se seznaniti s problemi; poud. ganiti ~ solz |zelo|
4. določevalni ljubezen ~ domovine; pravica ~ pokojnine; veselje ~ glasbe
5. vezljivostni Fantu je veliko ~ tega dekleta; Ni mu dosti ~ učenja
Pravopis
dolgojezíčen -čna -o [u̯g] (ȋ) poud. ~a ženska |ki veliko govori, opravlja|
Pravopis
dolgojezíčnež -a [u̯g] m z -em člov. (ȋ) poud. |človek, ki veliko govori, opravlja|
dolgojezíčnica -e [u̯g] ž, člov. (ȋ) poud.
dolgojezíčnežev -a -o [u̯g] (ȋ) poud.
dolgojezíčničin -a -o [u̯g] (ȋ) poud.
Pravopis
dôlžen -žna -o in dolžán dôlžna -ó [u̯ž] (ó; ȃ ó ọ̑) komu/čemu kaj biti ~ znancu veliko vsoto; biti ~ obrtniku za delo; biti ~ skrbeti za red; ~ si, da mu pomagaš
dôlžni -a -o (ó) ~ delež
Pravopis
dovléči -vléčem dov., nam. dovléč/dovlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) neobč. privleči: kaj ~ veliko vejo
dovléči se -vléčem se (ẹ́) poud. do česa ~ ~ ~ zavetja |s trudom, naporom priti|
Pravopis
drdrávec -vca m z -em člov. (ȃ) poud. |kdor hitro, veliko govori|
drdrávka -e ž, člov. (ȃ) poud.
drdrávčev -a -o (ȃ) poud.
Pravopis
drúg2 -a -o drug. vrst. zaim. (ȗ) oditi v ~ hotel; Srečala se bova na ~em kraju; ~i kraji, ~i običaji; šole in ~i vzgojni zavodi; vračati se po ~i poti; iti v ~o smer; Ves ~ si postal
drúg -ega m, člov. (ȗ) Vzela je ~ega; živeti z ~im; pomagati ~ ~emu; iti ~ za ~im
drúga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) Dolgo sta hodila skupaj, vzel pa je ~o; nečlov. To je pa ~ |druga reč|
drúgo -ega s, pojm. (ȗ) Še veliko ~ega je bilo res; Želite še kaj ~ega; Med ~im smo igrali tudi tenis; Ne eno ne ~o ga ne zanima |prav nič|
Pravopis
družínstvo -a s, pojm. (ȋ) ~ mu veliko pomeni
Pravopis
dvá dvé dvé glav. štev. dvéh dvéma -á/-é/-é -éh -éma (ȃ ẹ̑ ẹ̑) ~ brata; roman v ~eh delih; ~e uri; pred ~ema letoma, ●pred dvemi leti; knj. pog. imeti jih ~e manj kot sedemdeset |oseminšestdeset let|; prakt.sp. ~ čaja, prosim dve skodelici; Pokažite mi tista ~ vzorca; poud.: Že ~, tri tedne se nista videla |približno|; Do trgovine ima ~ koraka |zelo blizu|; ubiti ~e muhi na en mah |hkrati opraviti dve stvari|
dvá dvéh m, člov. (ȃ ẹ̑) Zunaj te ~ čakata; poud. delati, jesti za ~ |zelo veliko|; Kjer se prepirata ~, tretji dobiček ima
dvé dvéh ž, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Sprehajale so se po ~ in ~; nečlov. Ura je ~; ob ~eh ponoči |ob 2. uri; ob 2h; ob 2.00|
dvé dvéh s, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Imajo tri dekleta, ~ sta že poročeni
Pravopis
ekstáza -e ž, pojm. (ȃ) izobr. zamaknjenost, zamaknjenje: pasti v ~o; biti v ~i; poud. z govorom spraviti poslušalce v ~o |v zanos, veliko navdušenje|
Pravopis
enák -a -o lastn. zaim. (ȃ á á; ȃ)
1. ist. kak. Hiše so si zelo podobne, niso pa ~e; Moja obleka je ~a tvoji, ~a kot tvoja; imeti s kom ~e čevlje; Zakon je za vse ~; Pred zakonom so vsi ~i; Po sposobnosti jim je ~; Vzgon je ~ teži izpodrinjene tekočine; Leva stran je ~a desni; Podoba tega kraja je že dolgo ~a nespremenjena; družiti se z vagabundi in ~imi postopači podobnimi
2. ist. mer. Predstavo so že stotič odigrali z ~im uspehom |enako uspešno|; Ob ~em trudu je razlika v rezultatu lahko zelo velika; Njegovi ukazi so zbudili veliko nezadovoljstvo, ~ odpor pa je zbudila tudi njegova samovoljnost; čustv. Njihov uspeh je ~ ničli |je zelo majhen|
enák -ega m, člov. (á; ȃ) družiti se z ~imi
enáka -e ž, pojm. (á; ȃ) Tudi njemu ~ prede |ne godi se mu bolje|
enáko -ega s, pojm. (á; ȃ) poiskati kaj ~ega
enákost -i ž, pojm. (á; ȃ)
Število zadetkov: 532