Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
dosti prisl. mnogo, dosti: en zhlovik je bil eno veliko vezherjo perpravil, inu je bil nijh dosti povabil ǀ ob nashim zhaſsu takorshnih dosti ſe najde ǀ en ribizh kateri cello nuzh je v'vodi ſtal, poterbuje vina, inu ſi ga sashlushi, kadar doſti ulovj
Svetokriški
drag -a prid. drag, tj. ki stane veliko denarja: G: Bug nej tulikajn dragh im. ed. m, dokler ti ò verna dusha s'eno ſamo beſedizo, s'eno ſolso, s'enkrat sdihnit s'praviga sgrevaniga serza moresh G: Boga ſi vdobiti ǀ nej taku draga im. ed. ž, de bi jo neplazhal ǀ blagu je dragu im. ed. s primer.> sakaj bi she drashishi im. ed. s bilu vinu, meſſu, inu shitu presež.> Shitu, inu uinu kupio, kadar je ner bulshi kup, inu nyh blagu predado kadar je ner drashej im. ed. s
Svetokriški
družba -e ž družba: katerim ta drushba im. ed. Nebeſhka na shlushbo ſtreshè ǀ vſo ſvojo drushbo tož. ed., inu shivino na en hrib s' ſabo pele ǀ Angeli ſò Jacobu drushbo tož. ed. dershali ǀ eno preſelzo vſel, inu v'drushbi mest. ed. ſvoje lube je predil ǀ v' drushbi mest. ed. teh Angelou ǀ prezej prozh s' ſvoio drushbo or. ed. potegne ǀ vy v'Cerkvi pred Samo S: Troyzo, inu vſo drushbo or. ed. Nebeſhko ſe ſmeiate ǀ s' veliko drusbo or. ed. Nebeſko
Svetokriški
držan -a prid. 1. držan, upoštevan: ſtara, inu pravizhna navada je vſelei na ſvejtu dershana im. ed. ž bila (I/1, 3) 2. pojmovan: Goſpodovati, inu krajlovat na ſemli, ſa veliko ſrezho je dershanu im. ed. s (V, 105) ǀ nebodo sa pravizhne, inu pametne ludij dershani im. mn. m (III, 23)
Svetokriški
držati -im nedov. 1. držati: ſe sdij de nej mogozhe sapuvidi Boshje dershati nedol. ǀ ima v'roki eno palzo dershati nedol. ǀ bi imeli verouati, inu derſhati nedol. njega s. ſapuvidi ǀ ijh vuzhite derſhat nedol. vſe tuistu, kar ſem vam ſapovedal ǀ kjr ſte oblubili to ſakonsko vero derſati nedol. ǀ ta veliki shakil Kateriga sa herptom dershim 1. ed. ǀ neopraulem druge, ſaurashtva nedershim +1. ed. ǀ vſta vſe skusi odperta dershish 2. ed. ǀ nedarshiſh +2. ed. vuk Christuſhau ǀ veni roki dershì 3. ed. mezh ǀ nedershi +3. ed. kar Mojſsesu, inu Aronu oblubi ǀ sakonske vere njemu nedershj +3. ed. ǀ raijshi hudizhavo kakor Boshjo sapuvid dershite 2. mn. ǀ ony sdaj jo taku tardu dershè 3. mn. ǀ Katere vero sakonsko nadershe +3. mn. ǀ ſami ſebe shtimaio, inu hualio, inu ſvoje beſsede nedershè +3. mn. ǀ Bug pravi dershi vel. 2. ed. moje S: Sapuvidi ǀ dershitè vel. 2. mn. tudi vy shene ta navuk te kokushi ǀ je preſelzo v'rokah dershal del. ed. m ǀ eden sa vrat jo je darshal del. ed. m, inu davil ǀ taiſtu, katiru bi nedershalu +del. ed. s lete sapuvidi, de ima poſekanu, inu v' ogin vershenu biti ǀ en slat pehar je v' roki dershala del. ed. ž ǀ dua hudizha s'gorezhemi ketni sveſano ſta dershala del. dv. m ǀ ſo dershali del. mn. m v'roki ta nagi, inu kryvavi mezh 2. imeti, vzdrževati: Je dershal del. ed. m dua fantizha zhedna kakor dua Angelza, de ſta k' Svetem Masham ſtregla ǀ takushniga poſla ene ure per hishi bi nedarshali +del. mn. m 3. imeti za, pojmovati: Nikar nikar Nem. Nem. nederſhite +vel. 2. mn. sa fable Kar jeſt vam govorim ǀ vſe Nune ſo jo ſa norizo dershale del. mn. ž 4. meniti: My dershimo 1. mn. de je fardaman 5. verjeti: nezh ne darshim 1. ed. na ſaijne držati se držati se, kazati razpoloženje: aku ſe jesnu dershi 3. ed., v'taki vishi tudi v'shpeglu ſe vidi ǀ shkarpian ima topelt vsta, inu vse skusi na smeih ſe dershij 3. ed. naprej držati kazati: Natan Prerok je Davidu naprej darshal del. ed. m leto veliko pregreho njegovo noter držati brzdati, krotiti: kadar hozhe v'gnado Boshjo priti, ta more nar pervu ſuoje ledje opaſsane imeti, namrezh suoje hude shelje, inu pozhutke noter dershati nedol., od lushtou tiga greshniga meſsa, inu nespodobne lubesni ſe lozhit ǀ ſim ſe pofliſsal moje hude shelje noter derſhati nedol. ǀ tuoie meſsu s'postom noter dershish 2. ed.
Svetokriški
Dunaj -a m zemljepisno lastno ime Dunaj: pred tem Ceſſarskim meſtam Dunai im. ed. ǀ bliſi Dunaia rod. ed. ſe najdeio ǀ de bi nashim muzh dal Turke od Dunaia rod. ed. odgnati, inu premagat ǀ nashi nemorio Dunaiu daj. ed. na pomozh priti ǀ G. Bug bo Dunai tož. ed. s' rok teh Turkou reshil ǀ inu ſadnimu tu poglavitnu meſtu Dunai tož. ed. oblegil ǀ reshil is Turshke oblaſti Dunaj tož. ed. ǀ de bi Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli tu Ceſſarsku prebivalszhe Dunain tož. ed., pod katerem is tako grosovitno veliko vojsko leshj ǀ Gospud Bug bo to ſilnu veliko Turshko vojsko preſtrashil, de pobishy, kakor bo nashe pod Dunaiam or. ed. sagledala Dúnaj, nem. Wien, glavno mesto avstrijskega cesarstva
Svetokriški
dva dve štev. dva: kadar dua im. dv. m ſe skregata, ali vojsko vkupaj imajo ǀ je imel noge kakor dua im. dv. m gorezha ſtebra ǀ duej im. dv. ž negnusni kroti ſo perſy tergali ǀ ozhy ſe bodo ſvitele, kakor duej im. dv. ž ſvejsdi ǀ te dvej im. dv. ž ſirote ſo po ſvejtu vandrale ǀ edn teh dveih rod. dv. je veliko Srezho vſyh ſvojh andlah imel ǀ S. Euangeliſti pisheo od dveh rod. dv. s'tem hudim obdanih ǀ Is vſt teh dvejh rod. dv. lotrou vejm nezh brumniga ǀ Sberiſi eno teh dueih rod. dv. kron ǀ pouej duema daj. dv. Gospama ǀ ſo ym dali, kar nym duema daj. dv. je shlishalu ǀ je djal duem daj. dv. Jogrom ǀ Je prerokoual dueim daj. dv. Jogrom ǀ uſame gori sa suoije sijni dua tož. dv. m sapushena fantizha ǀ bote nashli dva tož. dv. m denara ǀ na duej tož. dv. ž tabli je bil ſapiſſal ǀ vſamej duej tož. dv. ž trenti kruha ǀ imà duej tož. dv. ž trobenti ſreberni puſtiti sliti ǀ dvej tož. dv. ž skriunusti sledni je dolshan snati ǀ ſa oblubo ali arro ym da duei tož. dv. ž ſukinzi ǀ dvei tož. dv. ž, trij mile dalezh pojde ǀ taku zhes duei tož. dv. s leiti S. Paulus ie bil v' prepuvidi ſveſan ǀ oſhter jo da sa dvej tož. dv. s vejdri vina ǀ en lep Exempel na leteh dveh mest. dv. vduvah imajo vſe vduve ǀ en zhlovek ob enem zhaſſu nemore na dveih mest. dv. mejſtah biti ǀ uprasha, pò teh dvejh mest. dv. neſnanih Mladenizhah ǀ te ſtarishy v'dueh mest. dv. vishah imamo premislit ǀ ga je bil sapovedal s' duema or. dv. ketnamy tardu sveſat ǀ en ſam lot s'ſvoio sheno, inu s'dvema or. dv. Hzherama je bil ohrajnem pred tem ſhveplenskim ogniom ǀ Angeli ſo pokrivali s' duemi or. dv. peretnizami oblizhe Boshje ǀ s' peterimi Kruhi, inu s' dvemi ribami or. dv. ǀ s' duema or. dv. kladuama ſo taukli
Svetokriški
efesinus cit. prid. efeški: Satoraj Concilium Epheſinum im. ed. s veliko zhaſt da S. Petru (III, 326) Prvi efeški koncil 431
Svetokriški
Efestion -a m osebno lastno ime Efestion: Sa veliko gnado je dershal Epheſtion im. ed., de vſe skusi je bil ſraven Alexandra Macedonskiga ǀ Alexander Macedonski Krajl … ner ble je lubil Epheſtiona tož. ed. Eféstion, prijatelj Aleksandra Velikega
Svetokriški
egiptarski -a prid. egipčanski, egiptovski: TErbej Sposnati de Ptolomeus Egijpterski im. ed. m Krajl je bil zhast vſiih Egijpterski Kron ǀ kokar uni AEgypterski im. ed. m Crokodil ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſius Egypterski im. ed. m krajl, inu Samurski krajl Taletes ǀ una AEgypterska im. ed. ž Firshtina je tiga lepiga Joſepha perſilit hotela ǀ Iosepha una Egijpterska im. ed. ž Firshtina nej mogla sturiti v'presheshtvu pasti ǀ Ie vidila shena vniga egypterskiga rod. ed. m firshta tiga lepiga Ioſepha ǀ hlapzy Egijpterskiga rod. ed. m Firshta Ioſepha ǀ ſtudeniz Gihon imenovan, kateri tezhe okuli te AEgypterske rod. ed. ž deſhele ǀ v' roki une nezhiſte Egypterske rod. ed. ž Firshtine ǀ Egypterskimu daj. ed. m krajlu leta odgvuor nej dopadil ǀ shelite ta ſmerdlivi AEgipterski tož. ed. m zhebu ǀ Krajl Pharaon je bil Iosepha zhes uſo Egijptarsko tož. ed. ž deshelo postavil ǀ ſo egypterske im. mn. ž shene, inu dekilze na gaſſo, inu na oknu tekle njega gledat ǀ od Egypterskih rod. mn. Zupernikou ǀ zhast vſiih Egijpterski rod. mn. Kron → egipcarski, → egiptovski, → Egipt
Svetokriški
en3 ena nedoločni člen (en): danaſs ſe imenuje en im. ed. m dober Pastir, kateri da svoj shivot sa ouze ǀ morebiti de je bila ena im. ed. ž Firshtinia, ali krajliza ǀ kakor ena im. ed. ž Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ Jeruſalem je enu im. ed. s ſvetu meſtu ǀ s'eniga rod. ed. m lepiga zhloveka ena garda ſpaka … je bil ratal ǀ Se boij eniga rod. ed. m pſa de bi ga neuvjedel, ene rod. ed. ž kazhe de bi ga nevupizhila ǀ Kakor slijesh vodo s'ene rod. ed. ž poſsode ǀ ta hudi v'podobi zhloveski je suestu enimu daj. ed. m bogatimu Gospudu shlushil ǀ grè k'enimu daj. ed. m Paderiu ǀ pride k'enim daj. ed. m ſtudenizu ǀ Enkrat ſe pergliha eni daj. ed. ž ſerzhni Postojni ǀ pele Priorzo K'eni daj. ed. ž glaboki shterni ǀ s'kusi letu ponishajne en tož. ed. m vezhni ſhpot bi doſehgli ǀ ali je vrednu s'en tož. ed. m kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti ǀ s'en tož. ed. m kratik lusht, s'en tož. ed. m maihin dobizhik, s'eno tož. ed. ž hudo miſſu ǀ v'en tož. ed. m nezhiſti greh je bila padla ǀ Sabinus enkrat je bil ven +tož. ed. m globok potok padil ǀ njega kakor eniga tož. ed. m ži. faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili ǀ s' eniga tož. ed. m ži. takorshniga greshnika je sabſtoin molit ǀ ta shegnani ublat ſe je bil preobernil veniga +tož. ed. m ži. lepiga bobizha ǀ je bil pustil eno tož. ed. ž hisho sijdat ǀ Philiſterij ſo bilij ano tož. ed. ž skrinio Boshjo Iſraeliterjom vſeli ǀ bi ſe podstopil s'eno tož. ed. ž gnado proſsit ǀ pade v'eno tož. ed. ž teshko, negnusno boleſan ǀ njega hlapz je bil vùeno tož. ed. ž glaboko vodo padil ǀ enu tož. ed. s lepu imè je bil nij dal ǀ S. Mattheush dershj s' enu tož. ed. s veliku zhudu ſvoje pobulshajne ǀ Kaj bote odgovorili na ſodni dan vy, kateri s' enu maihinu tož. ed. s blaga, s' eno tož. ed. ž maihino shkodo ſe praudate ǀ s' enu tož. ed. s nezh neusmilenu vaſſ shtraifaio ǀ vy, kateri enù tož. ed. s takushnu skivejne pelete ǀ kakor hitru gnada S. Duhà pride venu +tož. ed. s zhlovesku ſerze ǀ variteſe vy de enutakushnu tož. ed. s+ shivejne ne bote pelali ǀ na enem mest. ed. m oslizhu je pelal eno lepo Gospo ǀ na enam mest. ed. m gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ ſe je prikasal venem +mest. ed. m ognenom oblaku ǀ nej li bil vumerl Cajn Kakor ena im. ed. ž diuiazhina v'enim mest. ed. m garmu ǀ v'venim mest. ed. m majhinim Vblatu stoij ǀ po eni mest. ed. ž dolgi bolesni ǀ veni +mest. ed. ž ſtrashni temi te grenke ſmerti bodò prebiuali ǀ Cleopatra v'eni mest. ed. ž slati shkatilci s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga gada ǀ Kir bi eden tega drugiga v'en mest. ed. ž shlizi vode vutupil ǀ Bug s'enim or. ed. m vezhnim malzhajniam Kuglo tega ſvejta regera ǀ s'enem or. ed. m tardem kamenam pot glavo ſo leshali ǀ letu oknu je bilu sapertu s' enem or. ed. m ſvetlem glasham, de desh nej mogal skuſi ǀ shnio della kakor s'enem or. ed. m ſtarem oslam ǀ s'kuſi eno or. ed. ž pravo grevingo ǀ General Benedab s'eno or. ed. ž veliko vojsko je bil oblegal, inu stisnu letu reunu mestu ǀ teh Sholnerjou eden je njegovo ſtran s'ena or. ed. ž ſulizo odperl ǀ ga neusmilenu s'enem or. ed. s polenam vbye ǀ bodo eni im. mn. m nesrezhni dneve prishli ǀ nyh hishe bodo kakor eni im. mn. m bogaboyezhi Kloshtri ǀ prideio v'kambro enij im. mn. m ſtrashnu veliki moshje ǀ ſhivè kakor eny im. mn. m preproſti otrozij ǀ My pak ſmo ene im. mn. ž negnusne muhe, inu shkodlivi zhervizhi ǀ de bi gnado enyh rod. mn. mogozhnyh Gospudu doſegli ǀ je hotela po enih rod. mn. viſokih lujtrah hodit ǀ Poshle zhes Midio ene tož. mn. ž majhine tize ǀ imà ene tož. mn. ž Boshje laſtnoſti vſebi ǀ Kadar je hotel vene +tož. mn. ž oslove jaſli poloshen biti ǀ venih +mest. mn. oſslovih jaſselzah ſtisnena leshy ǀ veneh +mest. mn. vashih hishah je vezh hudizhou
Svetokriški
Filister -ja m prebivalsko lastno ime Filistejec: Ta Philister im. ed. … nei nezh bulshi Kakor je en levu ǀ Philistery im. mn. so ga bily premagali ǀ Philiſtery im. mn. so bily njega lahku premogli ǀ Phileſtery im. mn. nej ſo mogli njega premagat ǀ Philiſterij im. mn. ſo bilij ano skrinio Boshjo Iſraeliterjom vſeli ǀ Nepametni gvishnu ſo bily Philisterii im. mn. ǀ Filiſterij im. mn. s'eno veliko vojsko ſo ulekli zhez Iſraelskiga krajla Saula ǀ Filiſtery im. mn. ſò bily njegovo vojsko pobily ǀ je bil pobil veliku taushent Amalechiterjou … 3000 Philiſterjou rod. mn. ǀ ſama zheſs veliku taushent Philiſtherou rod. mn. ſta shla ſe vojskovati ǀ venem boiu taushent Phjlisterju rod. mn. s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil ǀ nej ſi vezh ſtrah teh Filiſterjou rod. mn. ǀ Sampson veliko shkodo s'eno oslovo koſtio Filiſterjom daj. mn. je bil ſturil ǀ Bug je bil shtrajffal Bethſamiterje, inu Philiſterje tož. mn. ǀ Israliterij ſo bili pobili Filiſterje tož. mn. Filistêjci, nem. Philister, nesemitsko, Izraelcem sovražno ljudstvo ob palestinski obali; → Filistejar
Svetokriški
fortuna -e ž vihar: ena velika fortuna im. ed. je bila vſtala na mory ǀ ſapovei de ena velika fortuna im. ed. ima na morij vſtati ǀ veliko fortuno tož. ed. ſturj, taku de valluvi zholn pokryeio ← it. fortuna ‛vihar na morju’
Svetokriški
Galaditar -ja m prebivalsko lastno ime Galačan: Tem takushnem ſe bo godilu, kakor Galaoditerjom daj. mn., od katerih S. Piſsmu pravi ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili, ter zhes Galaaditerje tož. mn. ſo potegnili (I/2, 209) Galačáni, lat. V Galatae, gr. Γαλάται (SP 1 Mkb 8,2); → Galatar
Svetokriški
glid -a m ud, telesni del: aku en glid im. ed. je bolan vſy ty drugi glidi im. mn. shaluaio ǀ nej glida rod. ed. na njemu, de bi nebil pretepen ǀ nej glida rod. ed., inu uda sdraviga na njemu ǀ kar timu drugimu glidu daj. ed. ſe sgodi ǀ dusha taiſti glid tož. ed. ſapuſtj, de mertu oſtane ǀ v' katerem glidi mest. ed. je bil nerble martran ǀ kadar pak na enem ſamem glidu mest. ed. sbolj, kakor rekozh, kadar oglushj ǀ s' odeio, ali roko, ali s' drugem glidam or. ed. otroka saduſhy ǀ glidi im. mn. eniga teleſsa imaio eno veliko lubesan skupaj ǀ on je glava mij ſmo glidij im. mn. ǀ shlovik ima tulikain glidu rod. mn. v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu ǀ glava nima pres suojh glidubiti rod. mn.+ ǀ vſe ſvoje Svete glide tož. mn. je hotel k' nuzu tiga zhloveka obernit ǀ ter ſazhne okuli njega ſe motati, ſtiskat, inu griſit njega oblizhe, perſi inu druge greshne glidej tož. mn. ǀ na vſyh ſvojh glidah mest. mn. je sdrau ǀ v'nashih glidih mest. mn. je serce ǀ s'ſerzam, s'teleſsam, s'pozhutki, inu s'vſimi glidamij or. mn. ſi shlushil hudizham ǀ ludje pak vednu mene pohujshaio, inu reshalio s' vſymi ſvojmi glidmy or. mn. ǀ mej timi drugimi glidy or. mn., zhloveku ner ble jeſik pomaga gnado boshjo sgubiti ← nem. Glied < srvnem. gelit ‛ud, člen’
Svetokriški
goreti -im nedov. goreti: rajſhi hozheo do vekoma v'pakli goreti nedol. ǀ nyh gnesdu sazhne gorèti nedol. ǀ hozhesh do vekoma v' shueplenskim ogni goreiti nedol. ǀ bi imeli gorejti nedol. na altarju nashiga ſerza ǀ bo vmoril tvojo vbogo dusho, de do vekoma bò v' pakli mogla gorit nedol. ǀ vſhe zhes taushent lejt v'pakli gorim 1. ed. takushno martro terpim ǀ kateri pod oknam gorij 3. ed. ǀ ena ſvejzha na verh Turna v' laterni saperta schihershi gorj 3. ed. ǀ poshle zhes tiga Gospuda, eno veliko vurozhino, de mu ſe je sdelu, de shivu gorji 3. ed. ǀ v'paklenskim ognju negorimo +1. mn. ǀ Nej li pereſſa gorè 3. mn., de li ozhy ushivaio ſonzhno lepoto ǀ eno strashno ſmert ſtury, inu do vekoma v'pakli bo gorel del. ed. m ǀ taku bosh dovekoma v' paklenskim ogniu goril del. ed. m ǀ kry bo v'shilah gorela del. ed. ž ǀ Serze Svetiga Shimona, inu Thadeusa je gorelu del. ed. s s' ogniam te lubesni ǀ s'dusho, inu teleſsom bomo terpeli, inu goreli del. mn. m ǀ en zhaſſ nyh lampize ſo gorele del. mn. ž
Svetokriški
gospod -a/-i m gospod: ta vſmileni Gospud im. ed. naſs proſsi sa myr ǀ Enkrat ſe imenuje en General, inu Gospud im. ed. te vojskè ǀ kadar en Guspud im. ed. bi imel eniga hlapza ǀ pride ven Grad, Gospnd im. ed. ij naprutu pride ǀ pride v'imeni tiga Gospuda rod. ed. ǀ Goſpudi rod. ed. Boga ſodbe ſo tuku skriune, inu uiſſoke, de zhloveska pamet ſgruntat yh nemore ǀ ſe pergliha enimu vſmilenimu, inu dobrutlivimu Gospudu daj. ed. ǀ ſim milu sdihal, inu k'Gospudu daj. ed. Bogu djal ǀ jest bodem ushe utalashil vaſhiga Gospuda tož. ed. ozheta ǀ Letu vshaffaio petlery per niketerim shlahtnim Gospudu mest. ed., inu shlahtni Gospei ǀ vy pred enem mogozhnim Gospudom or. ed. ſe sdershite de natla ne plunite ǀ Pred Goſpudam or. ed. semle, inu Nebeſs bomo raitingo daiali ǀ Sta bla dua goſpuda im. dv. velika priatela ǀ nehzhe nemore duema Gospudoma daj. dv. popolnama shlushiti ǀ Nihzhe nemore duema Goſpudama daj. dv. shlushiti ǀ Pravi shlahtni Gospudje im. mn. ſò bily uni trje Bashadory ǀ Gnadlivi, inu Viſoku zhaſti uredni Gospudie im. mn., vy nepoterbujete moje molitvize ǀ vſy ſo bili bogati Gospudy im. mn. ratali ǀ letij tuoji poshlushavizi ſo fajn Gospudij im. mn., inu fajn Gospe ǀ ozhy od teh mladih Gospudu rod. mn. nej obernila ǀ veliko Gospudou rod. mn. je prishlu ǀ nevarnu je sa dusho tulikajn Gospudam daj. mn. shlushit ǀ vſem Shkoffom, inu duhounem Gospudom daj. mn. en lep exempel puſtil ǀ ſe ym godi kakor unem Gospudem daj. mn. ǀ vy ſte dolshan vſe taiſte Gospudje tož. mn. vkupaj poklizat ǀ pred drugimy Gospudy or. mn. ſe je hualil ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej Gospudomy or. mn. Paulus → g.
Svetokriški
gospodovati nedov. gospodovati: Goſpodovati nedol., inu krajlovat na ſemli, ſa veliko ſrezho je dershanu (V, 105) ǀ Gospud saneſſi tvojmu folku, inu nepuſti tvojo erbszhino k' shpotu biti, de bi Ajdje zhes nje gospodovali del. mn. m (IV, 161)
Svetokriški
gotarski prid. gotski: Alericus Goterski im. ed. m Krajl s' eno veliko voisko je bil tu meſtu Rim oblegil (V, 574) → Alerikus
Svetokriški
gravžanje s gnus: kumaj eden yg sazhne vshivat, kar prezej veliko grenkuſt, shkodo, inu graushajne tož. ed. (II, 440) → gravžati
Število zadetkov: 361