Zadetki iskanja
Svetokriški
kamen -a/-mna m 1. kamen: kamen im. ed. na kaminu bi neoſtal ǀ voda tarda kakor Camen im. ed. rata ǀ zhlovek nej is Selesa, ali is kamena rod. ed. ǀ is shlahtniga Camena rod. ed. Jaſpis imenovaniga ǀ n'hozhesh imeti Altarje is resaniga kamina rod. ed. ǀ is beliga Kamna rod. ed. ſo ſturili en viſſok ſteber ǀ kakor de bi bily s'kamena rod. ed. ǀ kakor de bi bily s'kamena rod. ed., ali s'sheleſa ǀ ſi s'meſsa, inu krij, nikar s'kamjna rod. ed. ǀ de ſi lih terdimu kamenu daj. ed. bi ſe imel ſmilit ǀ tardimu Kaminu daj. ed. bi ſe imeli ſmilit ǀ tardimu caminu daj. ed. ſe bo ſmilila ǀ grè mimu njega, kakor de bi en kamen tož. ed. vidil ǀ Alà Davjd; hitru deni v' frazho ta drugi Camen tož. ed. ǀ je bil perpuſtil obtizhati v' njega glavi camein tož. ed. te hude miſlij ǀ na kamenu mest. ed. kakor venem tronu je ſedel ǀ noter v' tem shlahtnem kameinu mest. ed. skrabozhe ǀ kamen na kaminu mest. ed. bi neoſtal ǀ s'enem tardem kamenam or. ed. pot glavo ſo leshali ǀ s' tem kamenam or. ed. je bil David resbil zhelu Goliatu ǀ Goliata v' zhelu s'enem Camajnam or. ed. udari ǀ sta veliku vezh vredna, kakor shlahtni kameni im. mn. krajlize kleopatre ǀ Stephanu slatki ſo ſe sdeli kameini im. mn., is katirimi ſo ga poſſipali ǀ s' veliko teshavo je bil vkupai spravil veliku shlahtnih kamenou rod. mn. ǀ Rimski Ceſar je bil ſvoj peld ſturil s'shlahtneh kamenu rod. mn. ǀ vezh ſort Kaminu rod. mn. v'rokah dershi ǀ de vezh Camenou rod. mn. ſo en ſam Camen im. mn. ratali ǀ bres ſrebernih denariou, inu ſhlahtnih kaminou rod. mn. ǀ je imel en velik shakel shlahtneh kameinou rod. mn., inu perlnou ǀ s'perlnu, inu nikar s'drugih slahtnih kamejnou rod. mn. ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene tož. mn. ǀ cell shivot te Svetnize je bil s' slatimi kameni or. mn., inu perlni pokril ǀ Diamant v' mej shlahtnimi kameni or. mn. ǀ veni kozhij s' shlahtnimi kamenij or. mn. zerani ǀ s'timi nar shlahtniſhimi kamini or. mn. shtikana 2. žolčni ali ledvični kamen: S. S. Joanes, & Paulus Marterniki imaio ſuſebno oblaſt zhes ta lufft … Zheſs kamen tož. ed. S. Liborius
Svetokriški
Kanane(ja)r -ja m prebivalsko lastno ime Kanaanec: ta dua Sveta Apoſtela ſta bila rojena vchani Galilej, satoraj ſta Chananerja daj. dv. imenovana ǀ To veliko muzh Boshjo ſo perſileni ſposnati kananery im. mn. ǀ n'hozhem to deshelo Cananeiariom daj. mn. vſeti ǀ vekshi ſtrah yh obide, kakor Cananerje tož. mn. ǀ ſe je vojskoval zheſs Chanaanarje tož. mn. ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje tož. mn. pellal Kanaánec, lat. V Chanaanaeus, gr. Χανααναὶος; → Kanaan
Svetokriški
ketina -e ž 1. veriga: on bò s'Nebes eno slato keteno tož. ed. ſpuſtil ǀ S. Metro Puſhaunik, leta s'eno veliko keteno or. ed. sheleſno na nagu ſe je bil prepaſal ǀ s' eno shelesno Ketno or. ed. ga sa urat perveſſejo ǀ vſe shile mojga shivota bi ratale shlahtne ketene im. mn. ǀ O nuzne inu lepe takorshne ketine im. mn. ǀ nej keten rod. mn., ali shtrikou taku mozhnih ǀ na meiſti teh shtrikou, inu ketn rod. mn. s' katerimi je bil ſa nasho volo svesan ǀ Gdu je bil pretargal te mozhne, inu debele ketne tož. mn. ǀ kaj s'en ſampſon bode taiste shtrike, inu ketene tož. mn. restargal ǀ bote imeli … na rokah te gorezhe ketine tož. mn. ǀ s'shtrikami, inu ketnamy or. mn. ſo ga bily ſveſali ǀ kakor Peter v'jezhi s'ketnami or. mn. svesan ǀ s'gorezhimy ketnamij or. mn. ſo ſueſani ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy or. mn. ſvojh hudih ſhell ſvesanih ǀ s'slatemi ketenamij or. mn. vpresheni ſo pelali ǀ s'mozhnimi ketenami or. mn. ſim h'grehu perveſan ǀ ga sazhneio s' shtriky, inu ketinami or. mn. kakor tiga ner hujshiga rasbojnika veſſat ǀ Macedonary, kadar ſo bily Perſianskiga Krajla Dariusa vieli, s' slatimi ketinamy or. mn. ſo bily svesali ǀ Chriſtus nas je premagal, inu s' gorezhimi ketny or. mn. savesal ǀ dua hudizha s'gorezhemi ketni or. mn. sveſano ſta dershala 2. verižica: taiſti na urat poſtavi eno slato veliku uredno Ketno tož. ed. ǀ na mejſti koraud, inu slateh keten rod. mn. kazhe savite noſſio ǀ Gospa Campana en dan je bila taiſti pokasala ſvoje slate perſtene, inu ketne tož. mn., ſvoje perlne ← stvnem. kẹtina, chẹtinna ← vlat. cadena < lat. catēna; → katena
Svetokriški
klafati -am nedov. nespodobno govoriti: kadar ſte ſiti sazhnete klaffat nedol., inu druge nespodobne rizhy tribat ǀ navado imaio preklinat, perſegat, shentovat, klaffat nedol., inu druge opraulat ǀ Kadar ti greshnik shentuiesh, plentuiesh, preklinash, klafash 2. ed., Boga shalish ǀ quarta, burfla, jei, pyè, klafa 3. ed., inu marmra ǀ po krivim ſe perſega, shentuje, plentuje, klaffa 3. ed., marmra, opraula, lashe, folsh prizha ǀ shlishim, de marmrate, opraulate, inu klafate 2. mn., inu te preproſte pohushate ǀ nej ty drugi klaffaio 3. mn. kakor hozheo, jeſt nebom s' mojh vſt puſtil shlishat ene nezhiſte nesramne beſſede ǀ raishi ſo poshlushali eniga norza, kateri je gardu klaffal del. ed. m ǀ vſeskuſi je preklinal, sludial, treskal, marmral, opraulal, klafal del. ed. m, inu s' Bugam shentoval ǀ celo nuzh ſte klafali del. mn. m, vaſſovali, inu pyanzhvali ǀ gvishnu bi nehala, umouknila, inu pobegnila edn od tiga druſiga, de bi pred Bugam taku neklafala +del. dv. m ǀ lete vſta katere ſo klafale del. mn. ž, marmrale, inu shentovale s'ſtrupam bodo napolnene ← srvnem. klaffen ‛veliko in glasno govoriti’, bav. nem. klaffen ‛kvantati, obrekovati’; → klafljati
Svetokriški
kola s mn. voz: njega peld je pustil s'zhistiga slata kunshtnu ſturiti, tega na kulla tož. mn. is ſlonave kosti sreſane djati ǀ Ona gre tiakaj ter s' veliko andohtio tu S. Truplu na kulla tož. mn. poloshi ǀ utarcus piſhe de nekadaj je bila navada taiſta kulla tož. mn. seshgati na katerem Shenin je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj dum
Svetokriški
komar -ja m komar: komar im. ed. je ena maihina ſtvar, inu vener veliko shkodo ſturj ǀ ene muhe, ali komarja rod. ed. nemorite en fertilz vre na vashom obrasu terpèti ǀ Kobilize, Komary im. mn., inu shabe ſo bile vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ njegova deshela je polna kobilz, inu komariu rod. mn. ǀ je proſsil de bi kobilze, inu komarje tož. mn. pregnali ǀ kadar bi eden v'mej nami mozhnu ſe salubil v'muhe, v'komarje tož. mn. ǀ napolni Egypt s'temi nagnusnimi shabamy, shkodlivimy komary or. mn., muhami ǀ s'beſsedo napauni zevu AEgijpt, s'Kobilzami, inu s'Komarij or. mn.
Svetokriški
kompan(i)ja -e ž družba, skupina ljudi: ta Sveta compania im. ed. isgine (III, 214) ǀ najde na ſreidi Tempelna sedejti eno companio tož. ed. shenskih pershon (V, 117) ǀ ie vſhje prishal s'eno veliko companio or. ed. sholneriou (II, 558) ← it. compagnia < vlat. compania ‛družba, tovarišija’
Svetokriški
kosa -e ž kosa: ter je vuprashal kogà bò ta koſſa im. ed. poſsekala ǀ je vidil po luffti letejti eno veliko ſtrashno koſsò tož. ed. ǀ ima koſſo tož. ed. v' rokah, sakaj raunu kakor koſſiz ſe neshona obene trave ǀ kadar s'koſò or. ed. mahne ſagleda en ſilnu lep shlahtni kamen
Svetokriški
kost -i ž kost: ena ribia kuſt im. ed. v' garli je bila otizhala ǀ nej mogozhe de bi ena kust im. ed. ſe mogla od njega vezh najti ǀ je ſedil v' ſvoj krajlevi ſtol s' zhiſte belle ſlonave koſti rod. ed. ſresan ǀ s'bele ſlonave Kosti rod. ed. sresan ǀ nej debele koſtij rod. ed. na mejſti meſſa daial ǀ is kostij rod. ed./mn. mousik ſe ym zjdy ǀ is koſtj rod. ed. Adamave ǀ zhaka kakor pſs na kuſt tož. ed. ǀ pſy s'enu maihinu kruha, ali s'eno kust tož. ed., hualeshni ſe iskasheio ǀ Sampson veliko shkodo s'eno oslovo koſtio or. ed. Filiſterjom je bil ſturil ǀ popade duei mertvaſki koſty tož. dv. ǀ pſam koſty im. mn. shlishio, nikar ludem ǀ koſti im. mn., inu zheva ſo ſe vidle ǀ nimaio ni meſſa, ni koſti rod. mn. ǀ koſty tož. mn. ſo bily resbili, inu reſtaukli ǀ ſtrupena kuga, katera cilu koſti tož. mn. v' zhloveku je szerala ǀ Telix ſi pusti vſe kosti tož. mn. polomit
Svetokriški
kraljevati -ujem/-am nedov. kraljevati: Hozhesh s' Chriſtuſam v' nebeſſih krajlovati nedol. ǀ Goſpodovati, inu krajlovat nedol. na ſemli, ſa veliko ſrezho je dershanu ǀ kej Krajluiesh 2. ed. ti ǀ Po cellim ſvejtu Bug krajluje 3. ed. ǀ njega lubi Syn Joſeph shivj, inu Krajlova 3. ed. v'ægypti ǀ pouſot khtrajlvua 3. ed., pouſot oblast ima ǀ Gospud Bug pak po celem ſvejti Gospodari, inu krejluie 3. ed. ǀ v' nebeſſih, kir zhaſtitu Krajlujeio 3. mn. ǀ skusij ne muzh ti drugi Krajlujejo 3. mn. ǀ Krajlvaj vel. 2. ed. nad namy ǀ kadar je krajloval del. ed. m na semli ta hudobni Diocletianus ǀ vekoma bo krailovula del. ed. ž v' nebeſsih ǀ bodo do vekoma v'Nebeſſih krajlovali del. mn. m → kralj
Svetokriški
krivica -e ž krivica: ſe njemu kriviza im. ed. godilla ǀ velika, inu nehvaleshna kryviza im. ed. je leta ǀ kadar ſe njemu shkoda, alic krivizha im. ed. godj ǀ na mejſti te krivize rod. ed. je bil poſtauil to pravizo ǀ eden temu drugimu Krivize rod. ed. nijma sturiti ǀ imaio gledat de obenimu kryvize rod. ed. nebodò ſturili ǀ Ieſt nej ſim tebe obene hrivize rod. ed. ſturil ǀ veliko krivizo tož. ed. ſvoimu Odresheniku ſo ſtrili ǀ proſſim tebe moi Bug zhes mojo sheno, katera meni takorshno kryvizo tož. ed. della ǀ misli, kaku bi mogal obogatit bodi po pravizi, ali krivizi mest. ed. ǀ ſo tebe po Kryvizi mest. ed. od tvoje shlushbe prozh poſtavili
Svetokriški
križ -a m križ, tj. 1. dva prekrižana tramova za izvršitev smrtne obsodbe: taiſti krish im. ed. bo kluzh is katirem bom odperl urata Nebeska ǀ Chrish im. ed. je ſcepter mojga krajleveſtva ǀ to veliko butaro tiga Krisha rod. ed. na hrib Calvarie na ſvoi rami ie ulekil ǀ S. Peter ſe ſposna s' tiga napek oberneniga krisha rod. ed. ǀ je na stebru S. Chrisha rod. ed. vmerl ǀ nej ſedaj is Chrisha rod. ed. dol ſtopi ǀ ſtopi s' Chriſa rod. ed., inu Altaria ǀ ſvoje svejte roke s'krisha rod. ed. doli ſname ǀ ta teshki krish tož. ed. je mogal na hrib kalvarie vulezhi ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish tož. ed. ǀ ſuoje s: roke, inu suoje s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish tož. ed. ǀ S. Andreu, kateri dua cella dny je perbit na krishu mest. ed. viſſil ǀ kadar je na Chrishu mest. ed. perbit viſsil ǀ ſhahar na Chrjshu mest. ed. ſamih ſedẽ beſedi je bil rekal ǀ je vidil Chriſtuſa na kriſſu mest. ed. vſiga kryvaviga ǀ en shebel s' katerem je bil na Chriſu mest. ed. perbit ǀ na Criſſu mest. ed. je viſſil ǀ Kadar je na kryſu mest. ed. reſpet viſſil ǀ Chriſtus je na krishi mest. ed. umerl ǀ S. Andri dua dny shiu je na Krishi mest. ed. perbit ǀ Krail poshle ſvojo slato kozhio po leta Christuſau peld na Chrishi mest. ed. perbit ǀ na krijshi mest. ed. respeten je vumerl ǀ Videm S. Andrea, s' Krisham or. ed. v' Rokah ǀ Je takrat Maria pod Chrisham or. ed. ſtala ǀ Iudij ſo pot kriſsam or. ed. ſtali ǀ gauge, inu krishe tož. mn. na katere ſo yh obeishali ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak … Chriſhe tož. mn. na katere ſo yh perbivali 2. znamenje križa: ſturi ſnamine Krisha rod. ed. ǀ sna ſturiti ſnamine s. Chrisha rod. ed. ǀ ſnamine ſveta Chriſſa rod. ed. zhes ſe ſturil ǀ ta Kateri pred ſpovednika poklekne Chrish tož. ed. sturi ǀ krish tož. ed. zhes niega ſtury 3. težava: terplejne, ſupernoſt, inu krish im. ed. pride s'roke vaſiga vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ de bi poterpeſhlivu imeli nijh krishe tož. mn. inu vbushtvu preneſti ǀ Je shelel David, inu Boga proſſil, de bi njega napolnil s'reuami, s'krishi or. mn., inu terpleinam < slovan. *krížь < *krýžь ← rom. *krọ̄(d)že < vlat. *crọ̄cem iz lat. crux ‛križ’
Svetokriški
krokotil -a m krokodil: ſtu glau zhloveskih, katire je bil poshrel ta groſoviti Crocotil im. ed. ǀ Krokotil im. ed. de ſi lih od nature groſoviten, inu neuſmilen s'navade vender krotak je bil ratal ǀ ſo bili neshli v' trupli eniga Crocotila rod. ed. ǀ Pachomius ſapovei enimu krokotilu daj. ed., de ga ima zhes to veliko reko Nilus preneſti ǀ ena shena je bila vkrotila is mladiga eniga Crocotilla tož. ed. ǀ ena shena v'Egijpti eniga krokotila tož. ed. je lubila kakor ena Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ Eni sa ſvojga Boga moilo Kazhe, Crokotile tož. mn., Lintvorne, pſse → krokodil
Svetokriški
krščanstvo -a s 1. krščanstvo: veliko zhast, inu hualo, ketero cellu kershenstvu im. ed. danas iſkashe krajlu zheſs vſe krajle ǀ ſam G. Bug se toshi zhes kershanſtuu tož. ed. 2. krščanski svet: ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu tož. ed. perpelat ǀ po cellem karshanſtvi mest. ed. … gorezhe sfeizhe v' rokah imaio → krščanski1
Svetokriški
krščenik -a m kristjan: ſledni karshenik im. ed. je dolshan verouati, tukar ſe moli v'Apostolish Veri ǀ S: Anton Pushaunik ta je bil en pravi kershenik im. ed. ǀ s. Martinus on je bil en pravi karskenik im. ed. ǀ Snamine eniga karshenika rod. ed. nej li de sna ſnamine s. Chrisha sturiti ǀ Koku veliku vezh sledniga Karshzhenika rod. ed. serze more zhiſtu, inu pres vſiga madesha biti ǀ kaj nuza kersheniku daj. ed. de ima shaz prave vere ǀ ſe letu spodobi enimu karsheniku daj. ed. ǀ pravi Salvianus de ſe nijma sa karshenika tož. ed. sposnati ǀ vſi karsheniki im. mn. ſo dolshni dobra della dopernashat ǀ Karshaniki im. mn. pak de lih ſo ga ſa praviga shiviga Boga ſposnali ǀ kersheniki im. mn. ſe najdeio, kateri hushi shivè kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ Ajdy ſo ble zhastili taiste Tempelne v'katerih ſo pildi teh Maliku ſtali, kakor kerſheniki im. mn. v'katerih ſtoji Sam pravi Shivi Bug noter v'S. Rus. Teleſsu ǀ hudizh dobru vej, de my karshenki im. mn. nej ſmo taku nori ǀ my Chersheniki im. mn. ǀ ta hudobni Diocletianus, en velik Saurashnik teh Karshenikou rod. mn. ǀ Mahomet pak od kershenikou rod. mn. v' ſvojm Alcoranu je sapiſſanu puſtil ǀ Chriſtus je govuril od vſijh Karsheniku rod. mn. ǀ od puſta teh kershnikou rod. mn. je prerokoval ǀ Ajdje ſo ſe zhudili nad leto veliko dobruto, inu myram teh karskenikou rod. mn. ǀ Iogram, inu tudi vſim karshenikom daj. mn. je djal ǀ Turki v' Vgorski desheli ſo bily enu meſtu Karshenikom daj. mn. vſeli ǀ kershenikom daj. mn. nezh nepomaga prava vera ǀ nedopernashajo djajne karshenjkom daj. mn. ſpodobnu ǀ Vſe Karshenike tož. mn. Chriſtus s'Kusi ta S. Kerst ozhisti od teh nagnusne gobe tiga greha ǀ de bi vſe karſhenike tož. mn. svesane v'Ieruſalem perpelal ǀ Je bila navada per teh pervih karshenikah mest. mn. ǀ she prevezh ſe najde per karshenikoh mest. mn., de cilu na nebesku veſſelje posabio ǀ ſe vidi per karshenikih mest. mn. ǀ taku ſe sgodi s'Karshniki or. mn. → krščen
Svetokriški
kupaj prisl. skupaj: kar ſo mogli imeti kupaj sloshe ǀ je vſe ſvoje hishne ludy kupaj poklizal ǀ Shpanski krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil ǀ je … rozhize kupaj ſtiſnil
Svetokriški
kušati -am nedov. poljubljati: de bi hotu s'obedvema ustma Kushati nedol., inu s'repam de bi hotu objeti ǀ sa veliko gnado je dershala, kadar noge, inu ſtopine je mogla kushati nedol. ǀ je prishal tebe objeti, inu kushati nedol. ǀ tiga boboinika gori vsdigne, ga lubesniu objame, inu kusha 3. ed. ǀ objemi, inu kushaj vel. 2. ed. tudi ti Vſmileniga Jeſuſa Chriſtuſa ǀ Boshjo Martro v'roke da, de bi taisto kushal del. ed. m ǀ ona njegove Svete noge je kushala del. ed. ž ǀ sa ta sadnikrat ſe ſo kushali del. mn. m Denominativ iz kuš ‛poljub’ ← srvnem. kuss
Svetokriški
ležeč -a prid. ležeč: Job je molil na gnoiu leshezh im. ed. m ǀ ſo njega taku reuniga, inu nadlushniga na ſmerdezhim gnoju leshezhiga tož. ed. m ži. vidili ǀ vidi to ardezho moſhno leshezho tož. ed. ž ǀ Pater hitru tezhe k'tej bolni, io najde vſo respraskano, inu odarto na poſteli mertvo leſhezho tož. ed. ž (na tem) je ležeče (to) je pomembno: Vidite Nem. Nem. kulikajn je leshezhe na tej minuti, katira nas poſtavi v' nebeſſa, ali pak v' paku ǀ Vni Dohter jo da s'eno krono, katera mu je dana, de bi enu piſsmu reſtargal na katerim je bilu veliku leshezhe ǀ Jeſt menem, de nej na ſvejti diaina, na katerem bi bilu tulikajn leshezhe, kakor eno dobro ſmert ſturiti ǀ na beſſedi je veliku leshezhe, sa tiga volo ſo hoteli Chriſtuſa na beſſedi sapopaſti ǀ Kaj s'ene sapuvidi v'nih deshelah imaio, na Katereh je nar vezh leſezhe? Odgouorij ner poprej en Rimiski Goſpud, de v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nijh Boguvom, inu Tempelnom na veliko ležeč pomemben: Henricus Engelenderski krajl, kateri rauen morja je prangal, inu naveliku leſsezhe tož. mn. ž rizhy je premisloval
Svetokriški
ljub -a prid. ljub: nepjte Gospoda zhe vam je lub im. ed. m vash leben ǀ naſh lubi im. ed. m dol. Gospud, inu odreſhenik vſe zhasti, inu lubesni je vreden ǀ O moj lubi im. ed. m dol., inu zartani Adam ǀ kulikajn moja luba im. ed. ž Matti je skerbela sa isvelizhejne moje dushe ǀ kakor ena luba im. ed. ž Ama je njega dojla ǀ Kakor je lubu im. ed. s tebi Isvelizhenie tuoje dushe ǀ divishtvu je G. Bogu lubu im. ed. s ǀ Te proſsim pohleunu ò moje lubu im. ed. s Mestu ǀ Od Naſhiga lubiga rod. ed. m Pomozhnika S. Gotharda piſhe Petrus Antonius Homodei ǀ pod plajsh ſvoje lube rod. ed. ž Mattere Mariæ ǀ ta sgubleni ſijn je bil sposnal ſvojo pregreho, inu ſupet ſe povernel h'ſvojmu lubimu daj. ed. m Ozhetu ǀ sa vola te velike lubesni, katero je imel prutu ſvoj lubi daj. ed. ž Proſerpini Nebu je bil sapustu ǀ neſmeio priti k' ſvoimu Ozhetu Nebeskimu, inu k' ſvoi lubi daj. ed. ž Matteri Mary Divizi ǀ timu lubimu daj. ed. s sdravy shkodi ǀ ta lubi tož. ed. m dol. myr s'taistim ſo sheleli ſturiti ǀ vſak lubi tož. ed. m dol. dan je pijan ǀ te gori vſamem sa mojga lubiga tož. ed. m ži. priatela ǀ na drugu nej miſlil dokler je shivil kakor na ſvoiga lubiga tož. ed. m ži. Ieſuſa ǀ Sa to lubo tož. ed. ž Dalilo je salubleni ſamſon v' velike nevarnoſti ſe podal ǀ Najde tu lubu tož. ed. s sdrauje ǀ jeſt sa salu boym ty moje lubu tož. ed. s meſtu ǀ vſaKu lubu tož. ed. s letu taisti Aydij dvajſeti taushent otrozhizhu ſo vmurilij ǀ neſramnu shiveni, kateru je tribal s'ſvoio lubo or. ed. ž Dalido ǀ ty lubi im. mn. m Svetniki Boshy naſs vuzhio G. Boga hualit ǀ Ah moy lubi im. mn. m otrozi ǀ Ah moji luby im. mn. m otrozi varite se ad vſiga hudiga ǀ nikar taku, nikar taku lube im. mn. ž moje duſhize ǀ je vidil to veliko proceſſio teh lubih rod. mn. Svetnikou ǀ proshne Marie Divize, inu drusih lubyh rod. mn. Svetnikou ǀ NA VELIKI PRASNIK VSEH LUBEH rod. mn. SVETNIKOU ǀ govorij k' ſvojm lubem daj. mn. ſtarishim, inu shlahti ǀ zhe my premiſlimo te lube tož. mn. m ſvetnike, inu ſvetnize Boshje ǀ Ieſt yszhem moje lube tož. mn. m bratie ǀ s' temi lubimi or. mn. ſvetniki ſe veſſeliti primer.> Vener bi she G. Bogu lubishi im. ed. m mogal ratat ǀ Vprashajmo S. Hieronyma, kaj on od resnize dershj? nam bo odgovuril, de bres vſe glihe je lepshi, inu lubishi im. ed. ž, kakor Helena ǀ ti nezh lubishiga rod. ed. s nemoresh meni shenkat presež.> pertezhe niegova ner lubishi im. ed. ž Hzhy ǀ ſe je od naſs lozhila ta nar lubishy im. ed. ž, inu nar vſmilenishy Goſpa ǀ v' mei uſemi molytvami leta je ta ner lublishi im. ed. ž ǀ kakor de bi tu nar lubishi im. ed. s Detèce bil ǀ tankaj kir je tuoje tu nar lubishi im. ed. s, kir je tuoj shaz ǀ kateriga Bug je lubil kakor ſvojga nar lubishiga tož. ed. m ži., inu svèsteshiga priatelna ǀ imamo tu ner lubishi tož. ed. s taiſtom dati ǀ moj ty ner blishnishi, inu lubishi im. mn. m ſò mene sapuſtili ǀ cilu te ner lubishi im. mn. ž priatelze ſo jo sapuſtile ǀ ſe oberne k'ſvojm nar lubiſhim daj. mn. Iogrom ǀ ta kushni je perſilen od ſebe gonit, te ner lubishi tož. mn. m ǀ in Appoline je goſtil te ner lubshi tož. mn. m priatele ljubi m ljubi, ljubček: je tekla k' uratam kir nje lubi im. ed., inu hudjzh ſo jo zhakali ǀ rata shroka, luby im. ed. jo sapuſty ǀ Vna Dekelza ſe puſti ſe puſti s' kusi shenkinge, inu oblube pregovorit, volo ſvoiga lubiga rod. ed. ſturj, rata shroka ǀ kulikain terpj una salublena shenska Pershona de bi ſvojmu lubimu daj. ed. mogla dopasti ǀ Iest pak grem de bi mojga lubiga tož. ed. mogla vidit ljuba ž ljuba, ljubica: pishe Ovidius od eniga salubleniga mladenizha, kateriga nej hotela imèti njega luba im. ed. sakaj je bil padu, inu krulav postal ǀ ta Gospud, inu njegova luba im. ed. ſe tudi preſttrashio ǀ Hercules sa vola ſvoje lube rod. ed. je bil ſvoje oroshje prozh djal ǀ ſvoj lubi daj. ed. bi ſemein kupil ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs po ſvoij lubi mest. ed. nebil … jo s' ſabo pelè ǀ eno mehko poſtelo perpravit, inu njega s'taiſto lubo or. ed. noter poloshit ǀ un mladenizh pak nogo ſj je pustu slomit, debi vſhiual ſvojo lubo or. ed. ǀ Ieſt sapuſtit moje lube tož. mn.? Iest ſe sdershati od lushtu tiga meſſa
Svetokriški
ljubezen -zni ž ljubezen: TA kateri je djal de lubesan im. ed. je en velik goluf nej falil ǀ lubeſan im. ed. reslozhi otroke Boshje, od hudizhavih otruk ǀ O nesrezhna, inu nesgruntana lubeſen im. ed. Boshija ǀ ſe nenajde myr, inu lebesan im. ed. ǀ vſe zhasti, inu lubesni rod. ed. je vreden ǀ od velike lubeſni rod. ed. je bil sbolel ǀ hodite po poti te lubesne rod. ed. ǀ po poti te lubeſſni rod. ed. ǀ jest sa lubesan tož. ed. Boshyo vſe moje terplejne bil prestal ǀ cilu yh vuzhe koku imaio lubesan tož. ed. dellat ǀ nespodobno, inu greshno lubeſan tož. ed. mozhnù je ſauraſhila ǀ bratje nej ſo to veliko lubesen tož. ed. Iosephavo hoteli sposnati ǀ ſvojo veliko lubesannij tož. ed.+ iskashe ǀ s'to lubesnio or. ed. nezh pred Bugam ſi ne saslushio ǀ S. Agnes s'lubeſnio or. ed. Boshjo dotana ǀ ta brumni Ioseph s'veliko bratausko lubesnjo or. ed. je bil shal objeskat suoje brate ǀ nashe lubesni im. mn. ſo ſerne, Katere na enim mestu dolgu neostanejo ǀ shtiri ſorte lubesni rod. mn. ſe najde ǀ takushne lubesni tož. mn. je taistimu iskasal
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- ...
- 19
- Naslednja »
Število zadetkov: 361
Dostopnost