Zadetki iskanja
Svetokriški
ljubezniv -a prid. 1. ljub, ljubljen: nej ſi vezh lubesniu im. ed. m, ampak ſapushen ǀ leta je muj lubeſnivi im. ed. m dol. ſyn, na katerim imam dobru dopadeinje ǀ nash lubesnivi im. ed. m dol. Ozha Nebeſhki nihdar naſs ne bo sapuſtil ǀ O Lubesnivu im. ed. s, inu zartanu Deite ǀ Dusha tvojga lubesniviga rod. ed. m brata ǀ verniſe k' meni lubesnivimu daj. ed. m Ozhetu ǀ niker nebomo ta lubeſnivi tož. ed. m dol. myr neshli ǀ de bi s' veſſeljom, inu s' pravo andohtio shly obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga tož. ed. m ži. Ieſuſa ǀ ta kateri hozhe tu lubesnivu tož. ed. s ime doſezhi ǀ bomo enu zhudnu, inu lubeſnivu tož. ed. s prikaſajne vidili ǀ Maria Diuiza shelij, de bi nie lubesniu tož. ed. s detetce ieſushika gledali, zhaſtili, inu lubili ǀ nej danaſs Maria Diviza nam kashe ſvoje lubeſniu tož. ed. s detetce Ieſushika ǀ per tvojm lubesnivim mest. ed. s ſerzi ǀ lubesnivi im. mn. m Corinthery ſe ſo h' pokuri perpraulali ǀ Lubesnivi im. mn. m moj Jogry, vy vidite mojo veliko britkoſt ǀ Ah lubesniui im. mn. m Poshlushavizi ǀ Ah lubesnivy im. mn. m Nem. Nem. ǀ Jeſt Tebi perporozhim te lubesnive tož. mn. m moje poshlushavize 2. ljubezniv: nekadaj ſtraſhan, sdaj lubesniu im. ed. m ǀ lubenſniu im. ed. m, kakor Pompeius Rimſki Ceſſar ǀ ena lubesniua im. ed. ž mati imà navada opominat ǀ G. Bug pak kakor nasha lubesniva im. ed. ž Matti, hozhe celiga zhloveka imeti ǀ Kadar Eſter shlishi takorshno lubesnivo tož. ed. ž oblubo ǀ s' enem lubesnivim or. ed. m pogledam ǀ lete lubeſnive im. mn. ž beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne ǀ trijkrat jo poklizhe s'taistimy lubesnivimy or. mn. beſsedamy primer.> Ena lepa, mlada, zartana vduva, de v' cellem meiſti nei bilu lejpshi, inu lubesnivishi rod. ed. ž, shlishi govorit od letiga Generala
Svetokriški
Ludovina ž osebno lastno ime Lidvina (?): de bi imela v'eno gorezho pezh sKozhit KaKor S. Ludovina im. ed. (I/2, 161) ǀ Veliko gnado je bila doſegla S. Luduvina im. ed. (III, 456) ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish, ludvina im. ed. ſvoje grosne bolesni (II, 82) Vsaj v tretjem zapisu je mišljena sv. Lidvína (1380–1433), trpinka iz ljubezni do Boga, ki pa je bila razglašena za svetnico šele 1890.
Svetokriški
Magonca ž zemljepisno lastno ime Mainz: katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio ſe hrani, inu kashe v' tem Meſti Magonza im. ed. (III, 75) Star. it. ime nem. mesta Mainz je Magonza ← lat. Magontia poleg Moguntiacum.
Svetokriški
Manases -sa m osebno lastno ime Manase: Manaſses im. ed. je molil v'kehi, Iona pak v'trebuhi te ribe ǀ Manaſſes im. ed. je G. Boga proſſil, de bi njega is Babilonske jezhe rejshil ǀ ſe bere od Krajla Manaſſa rod. ed. ǀ neuſmilenoſt Manaſsa rod. ed., offert Nabukadonoſoria ǀ voszhim shegen, kateri je bil Jacob Effraimu, inu Manaſſu daj. ed. dal ǀ Spumnite Nem. Nem. letukaj na taisto veliko milost Boshjo, katero G: Bug je bil iskasal Krajlu Manaſsu daj. ed. 1. Manáse, Elizejev sin, izraelski kralj (SP 2 Kr 20,21) 2. Manáse, lat. V Manasses, gr. Μανασσῆς (SP 1 Mz 41,52), Jožefov prvorojenec; → Manasa
Svetokriški
Mehtildis -de ž osebno lastno ime Matilda: S. Mechtildis im. ed. enkrat v' veliki, inu teshki bolesni je leshala ǀ Veliko gnado je bila prejela S. Mehtildis im. ed. ǀ od ſvete Mehtilde rod. ed. berem ǀ ſe ſo bile perkaſale S: Mechtildi daj. ed. ǀ Sam Chriſtus je enkrat djal S. Mechtildi daj. ed. ǀ je proſſila JEſuſa, de bi S. Mehtildo tož. ed. shegnal Sv. Matílda, srlat Mechtildis (1241–99), redovnica; → Mehildis
Svetokriški
mesar -ja m mesar: Ieſt ſim en Meſſar im. ed. ǀ jeſt ſim en meſsar im. ed. ǀ Meſſary im. mn. pak hozheó, de bi ludjè meſſu, inu tudi koſty jeidili ǀ ſe tudi najdeio meſſarij im. mn., kateri veliko shkodo ludem dellaio ǀ Beſedniki ſo v'roki dershali Bukue … Meſsarij im. mn. ſekero ǀ pride Capitan teh kuharjou, inu meſſarjou rod. mn.
Svetokriški
Metro m osebno lastno ime Metro (?): S. Metro im. ed. Puſhaunik, leta s'eno veliko keteno sheleſno na nagu ſe je bil prepaſal (II, 494 s.)
Svetokriški
Mezopotamija -e ž zemljepisno lastno ime Mezopotamija: kadar je rajshal s'Meſopotamje rod. ed. supet v'ſvojo deshelo ǀ kateriga je bil poslal v' Meſopotamio tož. ed. ǀ S. Judas Thadeus gre v' Meſapotamio tož. ed., v' Arabio, v' Ponto, inu Judæmeio ǀ v' Meſapotamij mest. ed. vezhkrat ſe sgodi, de komary Levom ozhij stakneio ǀ ludje v' Meſapotamy mest. ed., v' Araby, v' Affriki, v' Britany, inu v' Pershy ſo veliko potrebo imeli Mezopotámija, gr. Μεσοποταμία, dežela med Evfratom in Tigrisom
Svetokriški
Mihael -a m osebno lastno ime Mihael: enkrat S. Michaël im. ed. Archangel je po Nebeſſih letel, ter de s' ſvojo peretnizo ſe je bil Lune doteknil ǀ S. Archangel Michael im. ed. nej ſmu ſe potſtopit hudizha prekleti ǀ Gdu nevej to veliko zhaſt, inu hualo katero pò cellem ſvejtu ſi je bil sadubil Michael im. ed. Von Turrn Cardinal Svete Karshanske Zerkue ǀ NA DAN SVETIGA MICHAELA rod. ed. ARCHANGELA, FIRSHTA TEH ANGELOU ǀ perglihat Archangelu Michaelu daj. ed. ǀ ſim miſlil hualit S. Michaela tož. ed. Firshta teh Angelou 1. Sv. Míhael, nadangel (SP Jud 1,9) 2. Neki kardinal z imenom Míhael
Svetokriški
Miklavž -a m osebno lastno ime Miklavž: obedn Svetnik nej vekshi, inu zhudnishi Mirakelne dopernashal kakor Nash S. Miklaush im. ed. ǀ Veliko gnado je bil prejel S. Miklaush im. ed. Tolentius ǀ katiri ſo tulikain slata vboſim dalli, kakor S. Michlaush im. ed. ǀ kaj bomo sklenili od Nashiga Pomozhnika S. Miklausha rod. ed. ǀ S. Miklaushu daj. ed. je dal oblaſt zheſs vodo ǀ Zhes element tiga luffta je dal oblaſt S. Elieſu, zhes element te uode S. Miklauſu daj. ed. ǀ sazhne kregat, inu ſmeriat S. Miklausha tož. ed. ǀ Se nenajdeio vezh na ſvejtu Miklauſi im. mn., de bi skuſi okonu vergli Dekelzam doto 1. Sv. Miklávž (280/86–345/51), škof v Miri, danes Kocademre v Turčiji 2. Sv. Miklávž Tolentínski (pribl. 1246–1306)
Svetokriški
milijontavžent štev. zelo veliko število, verjetno milijarda: Katerimu milliontaushent im. ed. angelou sa shlushbo ſtresheio (II, 281) ǀ my karsheniki dolshni sahvalit G. Buga de nas je reishil od pogubleina te nevere, v' kateri tulikajn million taushentou rod. mn. ludy je pogublenih (V, 142) → milijon, → tavžent
Svetokriški
milost -i ž usmiljenje, milost: G. Bug zhegar miloſt im. ed. je nesgruntana ǀ Milost im. ed. Boshja je velika ǀ Ne bo prishal kakor ta parvikrat poln gnade, inu miloſti rod. ed. ǀ vaſs bodo pod semlo ijskali, inu pres vſe milosti rod. ed. martrali ǀ ſpomin mjloſtij rod. ed. inu gnade Boshje ǀ ty zagovitni ſo vpajne k' miloſti daj. ed. Boshy vdobili ǀ na nagih Kolenah Klezè, gnado, inu miloſt tož. ed. Boshyo proſsio ǀ Spumnite Nem. Nem. letukaj na taisto veliko milost tož. ed. Boshjo ǀ enu pravu vpajne v'miloſt tož. ed. Boshjo ǀ vſe nyh vupajne imaio v'Milos tož. ed. Boshjo djati ǀ k' ſadnimu na miloſti mest. ed. Boshj zaga ǀ vſmili ſe zhesme po tvoij veliki milosti mest. ed. ǀ sa volo ſvojh velikih grehou je bil nad miloſtio or. ed. boshjo Zagal ǀ ſe je bil pregreshil nad milostio or. ed. Boshjo ǀ kulikajn je dush, tulikajn je miloſty rod. mn. Boshyh
Svetokriški
mir -u/-a m mir: Sama lubesan, inu myr im. ed. te velike teshave ſakonske premaga ǀ TuKai ſe naide mijr im. ed., inu pozhitiK tiga Duha ǀ k'snaminu tiga myru rod. ed. eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil ǀ mu nej ſim meru rod. ed. ponozhi, inu po dnevi pustila de bi od greha nehal ǀ sakaj nam hozhesh dati kushik tiga vezhniga miyru rod. ed. ǀ Golobiza neſſe to ojlzheveno vejzo k' snaminu tiga merù rod. ed. ǀ nikoli nej ſim mijru rod. ed. pred nijm imela ǀ na semli nikuli nej mirù rod. ed., inu pozhitka imela ǀ ſe boij ſerda Boshiga, pozhitka, inu mera rod. ed. ne najde ǀ malu kershenikou k' myru daj. ed. Nebeshkimu pride ǀ podpiſhiteſe temu s: Mijru daj. ed. ǀ Abſolona je pohleunu sa myr tož. ed. proſsil ǀ shelite na tem ſvejtu mijr tož. ed., inu pokoj imejti ǀ aku ſe bode shnijm s'kuſi pravo grevingo ſpravil, inu mijr tož. ed. ſturil ǀ Leta shena je imela ſe pofliſſat s' ſvojm mosham per myri mest. ed. shiveti ǀ poydi v' myri mest. ed. damu ǀ gre v' myru mest. ed. prozh vouk ǀ druge per myru mest. ed. puſtite ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio lubiti, inu mijru mest. ed. shivejti ǀ v'mijru mest. ed. shivèti ǀ s'ſoſſesko je v'miri mest. ed. shivil ǀ de bi takorshno isvolil, s'katero v'ſtrahu Boshim, inu v'myri mest. ed. bi shiveti mogal ǀ Ajdje ſo ſe zhudili nad leto veliko dobruto, inu myram or. ed. teh karskenikou ǀ S' myrom or. ed. ſe premaga kreg, inu ſaurashtvu z mirom v miru, pri miru: mene inu moj folk s'myram puſtè ǀ poberiteſe prozh, inu s' myram me puſtite ǀ ym je djal, de bi li smyrom imeli ſtati ǀ ony tudi mene s'myrom pustè ǀ ſo s' myrom, inu tihu ſtale ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ Ah puſtite me smeram, nej ſe enu malu odahnem ǀ videozh pak, de s' meram ſidi, sdere ſablo ter urat y odſeka ǀ s' mijrom puſtiti ǀ obene shene s'mirom nepuſti ǀ hudizh je ſmijram ſaula puſtil ǀ Studeniz pak nihkdar smijram nestoy ǀ cello nuzh ſmiram s' enim mejſti oſtane ǀ potagrom … je terbej ga ſmerom puſtiti, dokler ſam od ſebe bode preshal ǀ Puſtite ſmyram ptuie blagu ǀ Bogu pak h'zhastij nemoresh smeram polure per s: maſhi stati ǀ zhe ga ſmirom puſtimo my nebomo nezh shtimani
Svetokriški
mladenič -a m mladenič: videm de en mladenizh im. ed. s'hiſhe pride ǀ kaku ta mladeniz im. ed. je mogal ſtrup tega Boshiliſca premagat ǀ Angel v'podobi taistiga mladenizha rod. ed. ǀ S. Jacob Apoſtel je bil sapovedal enimu Mladenizhu daj. ed. ǀ Sam Chriſtus je djal k' unimu Mladenizu daj. ed. ǀ vidi eniga mladenizha tož. ed., kateri s'eno shlizo je vodò s'morja jemal ǀ dua Shlahtna bogata Mladenizha im. dv. ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes ǀ uprasha, pò teh dvejh neſnanih Mladenizhah mest. dv. ǀ Vny trye Mladenizhi im. mn. ſo molili v' tej resbeleni Babilonski pezhi ǀ letij trij s. mladenizhij im. mn. ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni ǀ Samy try Mladenizhj im. mn. nej ſo hoteli ta slati Pild Krajla Nabukodonoſarja molit ǀ Sara je skuſi duri lukala, inu poshlushala, kaj ty mladenizhy im. mn. govorè ǀ pogledaj Kulikajn lepih mladenizhu rod. mn., inu lepih Dekelz tebe poshlushajo ǀ veliko Mladenizhou rod. mn. je bilu sa volo nje lepote pogublenu ǀ cilu en laſs nej bil sgorel taistim ſvetom mladenizhom daj. mn. ǀ Krajl Nabukodonoſor je bil sapovedal urezhi une try nedolshne mladenizhe tož. mn.
Svetokriški
mladica -e ž mladika, poganjek: ta mladiza im. ed., katera je nerodovitna ſe od terte odreſsè ǀ Ti ſi taiſta shlahtna terta, katera je pognala uno lepo mladizo tož. ed. ǀ ſim eno veliko vinsko tarto pred ſabo vidil, na kateri ſo bile try mladize im. mn. ǀ Iest ſim vinska terta, vy ste mladice im. mn. ǀ sakaj Chriſtus ſam ſebe pergliha terti, naſs pak mladizam daj. mn. ǀ je perglihal otroke mladizam daj. mn. tijh ojlik ǀ terta te karshene dushe poshene te selene mladize tož. mn.
Svetokriški
moč -i ž moč: katerimu h'perglihi, sledna muzh im. ed. je ſlaba, ſledna lepota je garda ǀ O velika mozh im. ed. tiga dobriga exempelna ǀ nijmaio mozhij rod. ed., nijmaio ſerza, ſo ſlabi inu strashlivi ǀ v'katerem ſe najdeio vſi zhudeſhi, inu Mirakelni moje Nebeſke mozhy rod. ed. ǀ od te velike mozhi rod. ed. Boga teh Karshenikou veliku govorit je shlishal ǀ vſy Lutersh, inu Calvinish Ludje nimaio tulikajn mozhj rod. ed., de bi skuſi nyh vero eniga kruleuiga kojna osdravili ǀ To veliko muzh tož. ed. Boshjo ſo perſileni ſposnati kananery ǀ skuſi mozh tož. ed. ſvetiga Duhà ſi bila snoſila ǀ raſte, inu na mozhi mest. ed. gori jamle ǀ te bolne je oſdravila, te sdrave per mozhi mest. ed. ohranila ǀ Lucifer s'vſo ſvojo mozhio or. ed. bi ſe vaſs bal ǀ Solimanus Turshki Ceſſar je bil s' veliko mozhio or. ed. oblegil tu meſtu Rodi ǀ s'mozhio or. ed. s' shelesno rokavizo po uſtih udari, de kry s' uſt mu ſe ulie ǀ Nad katero veliko mozhjo or. ed. ſe zhudi S. Bernardus ǀ vſe paklenske mozhij im. mn. morio pobegnit de li tu s. Ime sashlishjo ǀ Svesde bodo s'Nebeſs padale, mozhy im. mn. Nebeſhke ſe bodo od ſtraha treſle
Svetokriški
močan -čna prid. močan: En kojn de ſi glih je velik, inu mozhan im. ed. m, aku n'hozhe noſsit, obeden ga nekupi ǀ enkrat ta Mozhni im. ed. m dol. Sampson je rajshal v'tu Mestu Tamnata ǀ resniza je taku mozhna im. ed. ž de lahku premaga vſe hude miſly, inu shelje ǀ od kot pride de tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu im. ed. s kakor de bi bilu shelesnu ǀ Jeſt menem de nej zhloveka taku mozhniga rod. ed. m, inu ſerzhniga, de bi ſe ſmerti nepreſtrashil ǀ Oh lepa, inu pohleuna sahuala, katera je veliku lepshi … kakor te mozhne rod. ed. ž Debore ǀ Postavimo de ima en mozhan tož. ed. m grad na shivi skali ſisidan ǀ koku je bil ta mozhni tož. ed. m dol. sijd tiga mejsta Hiericho okuli vergal ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila taku mozhniga tož. ed. m ži. Sampſona ǀ ſo eno mozhno tož. ed. ž, veliko vojsko sholneriou vkupai ſpravili ǀ Slon ima topelt ſerce, enu taku mozhnu tož. ed. s de ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske ǀ de bi ga reshil pred tem mozhnim or. ed. m, inu groſovitim ſaurashnikam ǀ ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem, mozhnem or. ed. m inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ is suojo ſilnu veliko, inu mozhno or. ed. ž vojsko je bil taistu oblegal ǀ gnadliua Gospodizhna Gertrudis imaio dua taku mozhna tož. dv. m Turna v' Boppni ǀ dua velika mozhna tož. dv. m peſſa uſame ǀ kadar hudizhu imajo shlushiti ſo mozhni im. mn. m, kakor de bi glavo imèli s'shelesa ǀ mozhne im. mn. ž, inu kraftne ſò bile njega S. Beſsede ǀ vy ſte bile ſedem mozhnih rod. mn. Sampſonavih laſs ǀ ſo Boga zhaſtili, sa volo vſeh teh mozhneh rod. mn. del ǀ on mozhne tož. mn. m Turne je puſtil okuli duora ſidat ǀ s'slabeh ſtury mozhne tož. mn. m, s'martveh shive ǀ Gdu je bil pretargal te mozhne tož. mn. ž, inu debele ketne ǀ naulesh yszhete takorshna mozhna tož. mn. s vina, de vaſſ opianio ǀ kakor s' mozhnimi or. mn. shtrikami, inu ketnami ǀ s'mozhnimi or. mn. ketenami ſim h'grehu perveſan primer.> aku eden je mozhneshi im. ed. m ble ſe njega zhlovik boij ǀ Mozhneishi im. ed. m je ta dober exempel, kakor pak te dobre beſſede ǀ obena arznia nei mozhneshi im. ed. ž, inu nuznishi, kakor ta Nebeski Belzoar Svetiga Reshniga Teleſſa ǀ takrat ta krivizhni, inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga, inu mozhneshiga tož. ed. m ži. je dolshan proſsit ǀ Gdu je mozhnejshi tož. ed. ž vojsko sapudil ǀ njega Saurashniki ſo bily veliku mozhneishi im. mn. m ǀ Bug bo perpustil, de pametnishij, inu mozknejshij im. mn. m ſe bodo zhes vaſs usdignili presež.> Jeſt ſim ta ner mozhneshi im. ed. m Bug ǀ Mars je bil ta ner mozhneſhi im. ed. m v' mej Bogovij ǀ Oh kej ſi sdaj Sampſon ta ner mozhneishi im. ed. m ǀ Ta nar mozhneshi im. ed. ž je ſrezha, sakaj letej obeden nemore ſuper ſtati ǀ leta arznia je ner mozhneishi im. ed. ž ǀ Conſtancienſis shkoff s' beſſedo je muzh odvſel timu ner mozhneshimu daj. ed. m ſtrupu ǀ satorai ſo njega ſa tiga nar mozhneshiga tož. ed. m ži. zhloveka dershali ǀ Ony pravio de sa to ner mozhneshi tož. ed. ž arznio nuzaio ta kamen Belzoar imenovan ǀ ty ner mozhneshi im. mn. m Riſsi Svete Katholish Karshanske Zerkue ſe ſo potili ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi tož. mn. m turne, inu mejſta ǀ Je en boi s' temi ner huishimi, inu mozhneshimi or. mn. ſaurashniki
Svetokriški
močnost -i ž moč: ta shival taku mozhna rata, de nej mozhnusti rod. ed. de bi jo mogla premagat ǀ To veliko mozhnust tož. ed., inu nuz premiſhlovajna Boshijh sapuvidi je dobru poſnal Krajl David ǀ kadar luna gori jamle, taku tudi ta shjual na mozhnosti mest. ed. raste
Svetokriški
moledovanje s moledovanje: vener na veliko proshno; inu moledovaine tož. ed., bil eno trento papadil, ter taiſtimu petleriu vergil (V, 158)
Svetokriški
molitev -tve ž molitev: Kai tebi pomaga tuoia dolga molitvu im. ed., zhe v' ſerci ſaurashtvu imash ǀ sveta molitu im. ed. od G: Boga sproſsi karkuli potrebuje ǀ Bug nebode tuojo molitvu tož. ed. vushlishal ǀ s'kuſi molitu tož. ed. je bel njega veliko sastopnost doſegal ǀ nijh vupajne v'molitvu tož. ed. postavio ǀ Iest ſim hotel de bi Prasnik prasnuvali s' molitvio or. ed. ǀ s'tuojo proshno, inu molitujo or. ed. ǀ kaj mi govorite od molitvi rod. mn., jest obene nesnam ǀ nesnanio ozha Naſs, nesnaio Zheshena ſi Maria, nesnaio S. Verè, nesnaio S. Sapuvidi molit, sakaj vy starishi te S. molitvi rod. mn. yh nevuzhite Oblike, ki kažejo na molitev, so približno dvakrat redkejše od onih, ki kažejo na → molitva. Razlikovanje je možno le v im., tož. in or. ed. ter v rod. mn.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- ...
- 19
- Naslednja »
Število zadetkov: 361
Dostopnost