Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
kri krivi/kriji ž kri: kry im. ed. bo v'shilah gorela ǀ kelik je lisal v'katerem ta S. Reshna krij im. ed. je bila ǀ voda, inu kri im. ed. je vun tekla ǀ skuſi muzh Svete Reshne krivy rod. ed. ǀ 7000 Kapelz krivi rod. ed. v'verti Getſemani ie … prelijl ǀ en pehar poln kryvi rod. ed. v' rokah dershal ǀ od moje kryvi rod. ed. bò rojena ǀ sa volo te hude krijvi rod. ed. ǀ Boshja Mogozhnoſt Svetiga Reshniga Teleſſa, inu Svete Reshne Kryvj rod. ed. ǀ nikuli neì ſta kaple kryvy rod. ed., prelila ǀ ſi s'meſsa, inu krij rod. ed., nikar s'kamjna ǀ s'tajſte kry rod. ed. inu maſtj bò eno arznio ſturil ǀ ta pyauka neha Kry tož. ed. vlezhi ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij tož. ed. teh ſaurashnikou prelili ǀ frishne studenze je v'krij tož. ed. preobernila ǀ taiſto Sveto Kri tož. ed. s' pohleunem serzam polishi ǀ te frishne studenze je v'krij tož. ed. preobernila ǀ operiſe v' tej gorki Sveti Reshni krivy mest. ed. ǀ v' kryvi mest. ed. tiga Jagneta ǀ ſe je vmadeſhala is kryvio or. ed. ſvoyh ſaurashnikou ǀ s'ſvojo laſtno kryvio or. ed. ſe podpishe ǀ ſpovednik is ſveto reshno Krivio or. ed. bode tebe ozhistil ǀ je poterdil s' ſvojo krivio or. ed. ǀ je imel eno ſukno pofarbano s'Krijvio or. ed. tekoča kri hemofilija: katera boleſan te tekozhe krivy rod. ed. je imela ǀ na tej tekozhi krij mest. ed. je veliku terpela ǀ ena shena, katera ie na tekozhi kriy mest. ed. terpela dvanajſt lejt ǀ Ie bila ena shena Katera na tej tekozhij Krij mest. ed. je veliku terpela
Svetokriški
lastnost -i ž 1. lastnost: G. Buga laſtnuſt im. ed. je miloſt ǀ Njemu ſamimu ta lastnust im. ed. principaliter ſe ſpodobi ǀ Resniza je lete laſtnuſti rod. ed., de sa ſabo ſaurashtvu ulezhe, kakor skuſi tu shkodlivu shmajhlajne priasnoſt ſe vdobi ǀ od laſtnuſti rod. ed. tiga slaniga, inu grenkiga morja nezh na ſebe nepotegne ǀ leta korenina ima leto naturo, inu laſtnuſt tož. ed., de kadar edn jo resrejshe po sreidj na dua koſſa, taiſti koſſ kateri je bil obernen pruti Sonzhnimu sahodu, je taku ſtrupen, de zhloveka prezei umori ǀ vſe Matere imajo to lastnust tož. ed. de ſvoje otroke vuzhe hodit ǀ Kokush ima leto laſtnoſt tož. ed. ǀ de bi vedli listnust tož. ed., inu naturo vſijh stuarienijh rezhij ǀ Philoſophi ſo djali, de Svesde, inu nebu ſo Gospodar ta ſemle, kateri s' ſvojo zkudno laſtnuſtio or. ed., inu mozhio tej ſemli pomagaio ǀ ena ſama dobruta, enu ſamu velizhaſtvu, inu vſe laſtnoſti im. mn. ſo ſam Bug ǀ S. S. Vuzheniki pravio de vſe lastnusti im. mn. Boshje, kakor je Modrust, Praviza, Sastopnost, Mogozhnost, Oskarblejne, Dobruta, inu Milost Boshja ſo ſam Bug ǀ v' nebeſſih te isvelizhene dushe deleshne rataio vſyh laſtnoſti rod. mn. Boshyh ǀ imà ene Boshje laſtnoſti tož. mn. vſebi ǀ nijh naturo, inu laſtnuſti tož. mn. bosh popolnoma posnala ǀ phyſica vuzhj ſposnati laſtnusti tož. mn. tyh ſtuarjenih rezhy. Aſtrologia pak vuzhj laſtnusti tož. mn. tyh ſvejsd ǀ voda te lastnusti tož. mn. tiga slata, ali shelesa naſe potegne ǀ de eden popolnoma sgrunta liſtnuſti tož. mn., inu naturo tiga zhloveskiga shivota 2. lastnina: Vener nekatere rezhy v'mei temi drugimi ſoſebnu ſi je isvolil kakor ſa ſvojo laſtnoſt: tož. ed. v' mei uſimi driveſſami ſi je isvolil to vinsko tarto
Svetokriški
mešati -am nedov. mešati: Imate ſvete bukve preberat, inu nikar quarte mejshat nedol. ǀ sazhne voda v' zholn tezhi, s' apnam ſe meishat nedol. ǀ En velik zvibu danas ſe po moj glavi mejsha 3. ed. ǀ mojo pamet ſtrashne misly meisheio 3. mn. ǀ skerby vam ſe po glavi meisheio 3. mn. ǀ shauzh s'jeſiham mejsheio 3. mn. ǀ vinu s'vodo meiſhaio 3. mn. ǀ mej te druge kokushi, inu peteline ſe nemeishaio +3. mn. ǀ jest obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom meſhal del. ed. m, temuzh, kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal ǀ s' vodo je vinu mejſhal del. ed. m
Svetokriški
moker -kra prid. moker: En dan damu pride vus moker im. ed. m, ſapovej sheni, de bi ogin ſanetila ǀ pod frai nebeſſamy bi mogli prebivat, inu od mersliga, inu mokriga rod. ed. m Luffta konez vſeti ǀ ſò bily mokri im. mn. m, ſe ſo per ogniu shushili, inu greli mokro s voda, morje: Vij kateri kupzhujete po ſuhijm, inu po mokrijm mest. ed.
Svetokriški
mrtev -tva prid. mrtev: v'Nebu pogleda, inu prezei mertu im. ed. m doli pade ǀ Iulianus mertou im. ed. m doli pade ǀ sdrau, ali bolan, shivu ali martou im. ed. m ǀ ta vbogi Mashnik od ſtraha pu martu im. ed. m je bil oſtal ǀ taisti mertvi im. ed. m dol. nijma v'ſvoim trupli ſerza ǀ odgovori ta mertui im. ed. m dol. ǀ ti ſi mertua im. ed. ž dusha, inu s'truplam bosh v' paku pokopana ǀ zherna kakor tinta rata, dol martua im. ed. ž pade ǀ voda v'shternah martua im. ed. ž ſtoy, ſe negane ǀ bi prezej od velika ſtraha okuli mertva im. ed. ž padla ǀ leta grob je bil nouu, v' katerem she obenu mertvu im. ed. s truplu nej bilu ǀ martvu im. ed. s truplu par nagu venem kotu je leshalu ǀ mi purmanom glave ſeizhemo, kakor ſaurashnikom, po kuhini vſe mertvu im. ed. s, odertu, inu kryvavu leshy ǀ en Beſednik h' zhaſtu tiga mertviga rod. ed. m je pred folkam govuril ǀ ſo dobre vole, inu na dusho tiga mertuiga rod. ed. m nihdar nespolnio ǀ Letu ſo bili sheni tiga matviga rod. ed. m povedali ǀ G. Bug s'mertue rod. ed. ž shivine Koshiz mu je bil guant ſturil ǀ ga je v' uſta tlazhil timu mertvimu daj. ed. m Goſpudu ǀ k' temu martvimu daj. ed. m ſo dua velika hleba kruha pokopali ǀ velika zherna pſsa planio k'temu martvimu daj. ed. s truplu ǀ per timu mertvimu daj. ed. s truplu je vahtal ǀ vprasha tiga mertviga tož. ed. m ži., saKaj tu sheli vejdit ǀ ſmerti je vſel v'Bethani tiga mertuiga tož. ed. m ži. lazeruſa ǀ ti hozhesh martviga tož. ed. m ži. imejti Eliseuſsa ǀ najde vſo respraskano, inu odarto na poſteli mertvo tož. ed. ž leſhezho ǀ Ie proſsu S. Peter sa to martvo tož. ed. ž sheno Tabitho ǀ S. Ioannes to mortvo tož. ed. ž Druſillo je bil oſhivil ǀ en lazhen lev je varval mertvu tož. ed. s truplu eniga Preroka ǀ meih … s'ſvojo ſapo tu mertuu tož. ed. s vogle oshivj h'nuzu tiga kovazha ǀ kaker sgonovi ſo bili nehali sgonit po tem mertvem or./mest. ed. m Mosham ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom or./mest. ed. m ſijnom ǀ je bil shal v' tu meſtu Arbee ſe jokat nad ſvojo mertvo or. ed. ž sheno Saro ǀ vſaj mertua im. dv. m bomò vkuppaj leshala ǀ kateri ſo mertvi im. mn. m leshali, ſo gori vſtali ǀ Vſtanite gori mertui im. mn. m, inu pridite h'ſodbi ǀ ti parvu roijeni martui im. mn. m postaneio ǀ oſhivij taiste, kateri ſo polovizo martvi im. mn. m ǀ sledni bi bil menil de ſo martuij im. mn. m ǀ nikar li shivi temuzh tudi martvij im. mn. m ſo tej nepametni shivini perglihani ǀ ſe naideio taku hudobni, de yh preklinaio martue im. mn. m v' grobi ǀ tize mertve im. mn. ž ſo na semlo padale ǀ sa tigo volo is lufta mertue im. mn. ž na semlo padaio ǀ teh mertvih rod. mn. jame ſe ſo odperle ǀ Bug pak n'hozhe pol mertveh rod. mn. offru imeti ǀ veliku martvih rod. mn. je bil oshivil ǀ je k'nam prishal en Arzat, kateri imà to pravo arznio Elixier vitæ, katera s'ſtarih ſtury mlade, s'slabeh ſtury mozhne, s'martveh rod. mn. shive ǀ per vſyh folkah ſo imeli leto sapuvid tem mertvem daj. mn. pomagat ǀ Pravizhnishi je tem mertuem daj. mn., kakor pak tem shivim pomagat ǀ Te mertve tož. mn. m ſo skuſi ukna na gaſſo metali ǀ Jeſt ſim ta pravizhni Rihter poſtaulen ſodit shive, inu mertue tož. mn. m ǀ kateri s'ſvoio S. gnado te ſtare inu polovizo martve tož. mn. m greshnike, inu greshinze supet oshivy ǀ kateri ſo te martue tož. mn. m kakor eni golufne leſize ogolufali ǀ taiſte mertua tož. mn. s trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ v'grobah per teh mertvih mest. mn. prebiva ǀ v'mej mertuimi or. mn. naſhe shivejne
Svetokriški
navada -e ž navada: ſonze nikatere ure je dalej ſvetilu, kakor ſizer je njegova navada im. ed. ǀ ta Gospud je pelal taku shivejne kakor je nauada im. ed. danaſhni dan per Gospodi ǀ Ta hudobni Goliat nihdar nej navade rod. ed. imel v'Nebu gledat ǀ od te hude nauade rod. ed. tiga presheſtua ie bil niega reshil ǀ nej ſo hoteli nehati od ſvoje ſtare greshne nauade rod. ed. ǀ navado tož. ed. ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi ǀ kokor ſo nekedaj Spartanery nauado tož. ed. imeli taiste s' slato krono kronat ǀ ſledni po navadi mest. ed. ſvoje deshele bo gouuril ǀ ſo sklenili de slednu lejtu na en gvishen dan ſe hozheo v' ſvojo deshelo povernit, inu tamkaj oſſem dny dershati, inu po nauadi mest. ed. taiſte deshele shiveti ǀ n' hozhem vezh taiſte nashe grehe ponoviti, inu v' grob hudih greshnih navad rod. mn. paſti ǀ ſlabi zholnizhi, pres dreva te pokure, pres veſla te molitve, polni luken hudijh sheijl, inu greshnyn nauad rod. mn. ǀ koku ti premoresh tulikain terpèti, inu maſso tvoij navadi rod. mn. ſturiti ǀ zhe bote te ſtare hude navade tož. mn. sapuſtili
Svetokriški
navzdol prisl. navzdol: navado ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi (I/1, 197) ǀ Potoki ad nature imaio de na ſdul pruti morij tekò (II, 134)
Svetokriški
Neptun -a m osebno lastno ime Neptun: ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra, nikar te ribe Delphini, kakor Neptuna tož. ed. (I/1, 64) ǀ Zhunarij so molili Neptuna tož. ed. (II, 159) Neptún, lat. Neptūnus, sprva bog sladkih voda, kasneje enačen z gr. morskim bogom Pozejdonom
Svetokriški
neslan -a prid. neslan: voda je nashe pytje, inu kakuſhna nesabelena shpisha, inu neslana im. ed. ž je nashe shivejne (I/1, 43) ǀ shupa je neslana im. ed. ž, prata ſeshgana (V, 42) ǀ s'eno ſamo neſlano or. ed. ž shupo 24. urr sadobru vſame (I/1, 137)
Svetokriški
nesti nesem nedov. nesti: velikukrat ſe taku opyanite de od mise v'postelo vaſs morio neſti nedol. ǀ nej vſame kulikajn ſi upa neſt nedol. ǀ sakaj tvojga Ediniga Sinka Jeſuſa v' Tempel offrat nesesh 2. ed. ǀ Golobiza neſſe 3. ed. to ojlzheveno vejzo k' snaminu tiga merù ǀ voda jo dal neſse 3. ed. ǀ neſe 3. ed. peld temu Gospudu, de bi ga plazhal ǀ peld damu nese 3. ed., na glavo eno norssko kappo mu smala ǀ G. Bug obeniga po ſili v' Nebeſſa neneſſe +2. ed. ǀ dua hudizha sgrabita tu truplu, inu predereta syd te Zerkui, inu tu truplu v' paku neſſeta 3. dv. ǀ Aku vy samerkate, de vashe shitu na skedni sazhne gniti, prezei taiſtu vsdignete, inu ga gori neſſete 2. mn. pod ſtreho ǀ na dum nje Gospuda ozheta je neſseio 3. mn. ǀ s' proceſſio ga pò meſti neſſeio 3. mn. ǀ tem ſholnerjam neſsejo 3. mn. ǀ v'Cerku njega truplu neſsò 3. mn. ǀ kadar yh okuli neſſò 3. mn. s' Proceſſio ǀ pojdi k'njemu, inu neſimu vel. 2. ed.+ eno roshizo ǀ pridite na pomozh Angeli nebeski, ter vſimite leto dusho ter neſſite vel. 2. mn. jo v' Nebeſſa ǀ derua je neſſil del. ed. m kakor en oſſil ǀ imena v'suojh s: Ranah sapiſsane je neſsil del. ed. m v'Nebu ǀ vſak dan je ſvojmu Gospudu vſel eno trento Kruha, inu je jo v'pushavo neſil del. ed. m S. Roku ǀ Mashnik je S. Rus. T. vsdignil, inu vun neſſel del. ed. m ǀ na en velik hrib yh neſel del. ed. m ǀ kojna s' tavoram je na rami neſſu del. ed. m ǀ krajliza je neſsla del. ed. ž Jatnikom kroh sa almoshno ǀ dua Junaka kumaj ſta ga nesla del. dv. m na enim koli ǀ ta dua Mosha pak, katera ſta ga neſta del. dv. m ǀ Angelzij ſo njegovo dusho vſeli, inu v'Nebeſsa nesli del. mn. m ǀ hudizhe ſo bli odgnali, inu nje dusho v' nebeſſa neſsli del. mn. m ǀ ſo ga neſli del. mn. m v'krilu Ozheta Abrahama ǀ vſe karkuli ſo imeli ſo Jogrom neſrli del. mn. m ǀ ſamem shenam je bil oblaſt dall, de bi is meſta shle, inu nesle del. mn. ž kar na rami samorio naprej nesti govoriti: En dan Krajliza mu sazhne mozhnu naprei neſti nedol., de ima Chriſtusa molit, inu lubit ǀ S. Karstnik je njemu to gorezho resnizo naprej neſsil del. ed. m ǀ resnizo ſo ludem naprej nesli del. mn. m, pò Christuſavih beſſedah noter nesti prinašati dohodek: dokler je ena bogata fara, veliku noter neſse 3. ed. taista shlushba ǀ tvoj Lon neneſe +3. ed. tulikajn noter ǀ Kadar bi Beſedniki reſnizo govorili, naſha Dohtaria bi nam malu noter neſla del. ed. ž Zvezi naprej nesti in noter nesti sta kalka po nem. vortragen oz. eintragen.
Svetokriški
nezabeljen -a prid. nezabeljen: voda je nashe pytje, inu kakuſhna nesabelena im. ed. ž shpisha (I/1, 43)
Svetokriški
opravljati2 -am nedov. opravljati, tj. govoriti slabo o kom: navado ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi, golufati blè kakor grèti, opraulat nedol., inu marmrat zhes ſvoiga blishniga, ble kakor pſsy lajat ǀ vashiga blishniga opraulati nedol. ǀ neopraulem +1. ed. druge, ſaurashtva nedershim ǀ ti saurashish tuoiga blisniga, dokler ga opraulash 2. ed., dokler njega neſrezhi ſe veſselish ǀ vſeskuſi ga opraula 3. ed. de je lakomen po blagi, de ſam ſebi nevoszhi ǀ shlishim, de marmrate, opraulate 2. mn., inu klafate, inu te preproſte pohushate ǀ ludje opraulaio 3. mn., inu ſaurashio Pridigarie ǀ drugi zhes tebe marmrajo, inu opraulajo 3. mn. ǀ nikar yh neopraulajmo +vel. 1. mn. ǀ vſe skuſi je opraulal del. ed. m Mashnike ǀ ona shpotlivu je govorila, inu opraulala del. ed. ž te shlushabnike Boshje ǀ nebodite jeſizhni kakor laſtauze, de bi Goſpodarja, Goſpodinio opraulali del. mn. m
Svetokriški
ostati -anem dov. 1. ostati: on bi bil imel per njemu oſtati nedol. ǀ ta kateri nemore oſtat nedol. nej grè ǀ vſelej per dobizhku ostanesh 2. ed. ǀ tordouraten, inu ſtonoviten oſtanesh 2. ed. ǀ nihdar ſe nepreminj, temuzh vſelej enak oſtane 3. ed. ǀ tedaj sklenenu ostane 3. ed. deſmo dolshni popolnama vſijh nashih grehou Mashnikom ſe ſpovedati ǀ v' tebi druſiga neoſtane +3. ed. ampak koſty te poſvejtne zhaſti ǀ Kadar pak voda ſe ijslije taku nezh neostane +3. ed. v'poſsodi ǀ raishi letukaj sa volo nashe shivine oſtanemo 1. mn. ǀ aku pak doma oſtanete 2. mn., ſtu, inu ſtu skerby vam ſe po glavi meisheio ǀ vſe reue pred dauri oſtaneio 3. mn. ǀ v' temmi ſvoje nevere oſtaneo 3. mn. ǀ kateri v'grehu ostanejo 3. mn. ǀ frishni, inu veſseli ostaneio 3. mn. ǀ tiga kateriga ſadene rata bogat, tij drugi oſtanio 3. mn. ſiromashki ǀ nashe lubesni ſo ſerne, Katere na enim mestu dolgu neostanejo +3. mn. ǀ ſonze, inu luna nikuli na enem mejſti, neoſtaneio +3. mn./dv. ǀ nehodi k'njemu ampak do vekoma oſtani vel. 2. ed. v'pakli per meni ǀ Sledni oſtani vel. 2. ed. v'ſvojm ſtanu, inu shivj, kakor ſi dolshan shiveti ǀ ostani vel. 2. ed. letukaj, sakaj bo bulshi sa tebe ǀ nikar vezh Nem. Nem. ne ostanimo vel. 1. mn. v'tej gardi shivinski podobi ǀ Oſtanite vel. 2. mn. s' Bugam moja luba shlahta ǀ oſtanite vel. 2. mn. letukaj, nikar mene nasapuſtite ǀ Letu dobru premislite, inu s'Bugam ostanite vel. 2. mn. ǀ niſku miſli moje danaſs oſtaníte vel. 2. mn. ǀ de bi v'gnadi tuojga ſtuarnika oſtal del. ed. m ǀ aku doma bode ostal del. ed. m ǀ kamen na kaminu bi neoſtal +del. ed. m ǀ kadar bi jeſt na ſemli pres tebe odſtal del. ed. m, nihdar vezh bi nemogal potroshtan biti ǀ obena hisha cella nej bila oſtala del. ed. ž ǀ kar je taiſtem oſtalu del. ed. s, ſo ny dali ſa koſſilu ǀ Rimsku krajlevuſtvu je tebi danu, ter per tvojmu Rodu bò oſtalu del. ed. s ǀ vashe ſerze … v'Boshij shlushbi do Konza bo ostalu del. ed. s ǀ kakor klaſsovje nemorio taku zhiſtu, inu fliſsnu pobrati ty delauzi, de bi nikateru neoſtalu +del. ed. s ǀ kakor en jetnik bodo vſelej saperti oſtali del. mn. m ǀ de bi ob taiſti uri nefalili, inu s' vezhnem shpotam neoſtali +del. mn. m ǀ ſame shene ſo bile ſtonovitne per Chriſtuſu oſtale del. mn. ž ǀ ſo bile oſtale del. mn. ž/s ſelene pereſſa tiga ternia 2. postati: nej zhudu tedaj aku nedoſeshete, kar proſsite, ampak de she reunishi, inu nesrezhnishi oſtanete 2. mn. ǀ nekatere od velike bolezhine mertve oſtaneo 3. mn., kakor Rachael Jacoba Patriarca Shena ǀ letu meſtu ſe je bilu poderlu, inu puſtu oſtalu del. ed. s ǀ Hisha ſe je bila poterla, inu vſy njegovi lubi otrozi ſo bily mertvi oſtali del. mn. m → ostaniti
Svetokriški
pena -e ž pena: Nej li iszheio, inu proſſio zhaſtj, inu huale poſvejtne, je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù, ſenza, prah, voda, peine im. mn., vejter, ſtrela, blisk, megla, dim, glaſſ, inu fabula ǀ ta Modri pravi, de ſo raznu kakor te grenke morske pene im. mn. ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi, pereſi, ſenizi, prahu, vodi, peinam daj. mn., vejtru, ſtreli ǀ Lepoto veliku hualio, inu mozhnu lubio, vener ta Modri jo pergliha peinam daj. mn. ǀ ſrebru teh zhednoſti, inu dobriga djajna ſe je bilu preobernilu v' negnusne peine tož. mn., inu v' neſnashne ſmety teh grehou
Svetokriški
pitje -a s pijača: veliku krat en teden ſmò pres Kruha, voda je nashe pytje im. ed. ǀ tvoje pijtje im. ed. bo ta frishna voda, inu ſhpisha tu ſrovu korejne ǀ Na mejſti mojga shleht pytia rod. ed., bo meni danu tu Nebeſku vinu ǀ ta bolni sheli sdrauie, ta lazhni spisho, ta sheini pytje tož. ed. ǀ bodo ſa shpisho pelen, inu ſa pitje tož. ed. pak ta grenki shauzh imeli
Svetokriški
pokriti -ijem dov. 1. pokriti, prekriti, zakriti: En klabuk nemore duei glavi pokriti nedol. ǀ leta je puſtil mojo Zerku pokriti nedol. ǀ vſe njega zimre, ali kambre je bil sapovedal s'shpegli pokriti nedol. ǀ s' taiſto kosho je bil sapovedal ſtol pokriti nedol. ǀ ſapovei de ena velika fortuna ima na morij vſtati, kar prezei vſtane, ter je hotela ta zholn pokriti nedol. ǀ kar prezei en valvu perleti, inu krajla pokrje 3. ed. terdoniti ſmozhi ǀ Thamar en dan shlejzhe ſvoj trorarski gvant, ter s' enem floram oblizhe pokrje 3. ed., na fraj ceſto ſede, kir nje Taſt je imel pojti ǀ pokrije 3. ed. glavo s'shelesno kappo, ſerze s' shelesno Ioppo ǀ valluvi zholn pokryeio 3. mn., inu ludy v'veliko nevarnoſt perpravio ǀ Lushej bi en klabuk duei glavi pokril del. ed. m ǀ cell shivot te Svetnize je bil s' slatimi kameni, inu perlni pokril del. ed. m ǀ dokler nej snal plavat prezeiga je bila voda posherla, inu pokrila del. ed. ž 2. ogrniti, obleči: Pride k'tebi uni vbogi delauz, inu Antvarhar te proſsi na vupaine, de bi ſvoje nage otrozhizhe mogal pokriti nedol. ǀ Imate lepu vaſho dusho s'zhednoſti oguantat, inu nikar s'offertnimy guanti vashe truplu pokriti nedol. ǀ vidish eniga naſiga od mrasa smersliga, inu ga nepokrijesh +2. ed. s'taistim ſtarim guantam, kateriga moli jedò ǀ hitru ſvoj plajsh resreshè, inu tiga nagiga pokrje 3. ed. ǀ G: Bug jo oguanta, inu pokrje 3. ed. s'enem plajsham, kateri je ſvejtleshi kakor tu rumenu ſonze ǀ en gard zhern shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo 3. mn. ǀ polovizo ſvojga plajsha je bil odresal inu tiga naſiga petlerja je bil pokril del. ed. m ǀ radi bi vboſim podelili, lazhne naſſitili, nage pokrili del. mn. m pokriti se 1. pokriti se: Sazhne ardezhe slate s' obedvema rokama grabit, ter s' taiſtimi napolni ſvoje velike, inu shroke shkornize, potle v' nedra naſuie, arshate natlazhi, v' klabuk poſtavi, inu ſe pokrie 3. ed. 2. ogrniti se, obleči se: s' tem trorarskim gvantam te temme ſe je bil pokril del. ed. m ǀ Syn Boshi bo s' zhlovesko naturo ſe pokril del. ed. m ǀ s' tem gvantam pepelnaſte farbe ſe bò pokrila del. ed. ž
Svetokriški
posoda -e ž 1. posoda: kadar ena poſſoda im. ed. je polna, de li enu malu ſe gane, prezej zhes gre ǀ poſsoda im. ed. vashiga serza je umadeshena, inu negnusna ǀ kadar je poſoda im. ed. polna ena ſama kapla ſturj de zhes grè ǀ krajl Baldaſſar je preuſetnu pyl s'te shegnane poſſode rod. ed. ǀ Kakor slijesh vodo s'ene poſsode rod. ed. ǀ je bila s'rok sbila taisto poſodo tož. ed., s'katere ſo hoteli vodo pyti ǀ Mojſses po sapuvidi Boshij je bil ſturil v'tem tempelnu eno poſsodo tož. ed., ali umivalnik is shenskeh speglu ǀ imaio njemu perneſti eno novo zhiſto poſſodo tož. ed., inu ſolj ǀ de imà eno poſſoda tož. ed. s' Kruham napolnit ǀ Ogin, inu voda nemorio veni poſſodi mest. ed. prebivat ǀ nezh neostane v'poſsodi mest. ed. ǀ je imela venem verzhu enu maihinu ojla ter je bila is taiſtiga vſe poſſode tož. mn. napolnila ǀ Goſpud Bug velike shuda je ſturil v'boſſodah mest. mn. lonzharskih 2. posodje: vidio shpampet polomnen, skrinje resbite, gvant, inu nje zier resmetan, vſa poſſoda im. ed. reſtauzhena, nje truplu pak venem koti je par nagu leshalu ǀ glashi, inu druga poſsoda im. ed. vſa resbita ǀ is Chrystalla lepa shlahtna poſsoda im. ed. ſe della ǀ v' kateri ſe najde veliku ſreberne, inu slate poſſode rod. ed. ǀ druge poſsode rod. ed., inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih glavu zhipine
Svetokriški
potegniti -nem dov. 1. potegniti: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà vezh vun potegnit nedol. ǀ gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern, roke ſe fliſsaio taistiga vun potegnat nedol. ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne 3. ed. ǀ fironk od poſtile potegne 3. ed., k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ ta lepa Bogina Venus perſtopi, inu mozhnu potegne 3. ed. ſa kateno, ter Iupitra na ſemlo slezhe ǀ obujne shkorenze nanaglim dol potegne 3. ed. ǀ dokler Ribizh yh vun nepotegne +3. ed. ǀ kakor pak taiſto vun potegneo 3. mn., prasna oſtane ǀ njegovi grehy ga v' paku bres vſe miloſti, inu gnade potegneio 3. mn. ǀ udari tedai niega pò ſerzi, ter njego duſho po ſili vun shniega potegni vel. 2. ed. ǀ Samerkajte Nem. Nem. kaku govori ta bogaboyezha dusha: Potegni vel. 2. ed. me ǀ Potegnj vel. 2. ed. mene ſa tabo ǀ skuſi pravo grevingo, inu andohtlivo proshno potegnite vel. 2. mn. is shterne moje miloſti vodo te gnade ǀ kakor ta pervikrat je bil s'lokam potegnil del. ed. m, od velike slatkuſti je bil omedlel ǀ de bi mu shkorenze dol potegnil del. ed. m ǀ enkrat n'en vlak je bil 153. rib potegnil del. ed. m ǀ s' poſtam je bil desh, inu ogin is nebeſſ potegnil del. ed. m ǀ S. Peter je bil vun mezh potegnil del. ed. m ǀ s'ſvojo zhudno lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila del. ed. ž ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga Shtokfisha vun potegnili del. mn. m ǀ njegovi grehy bi ga v' tu vezhnu pogubleine potegnili del. mn. m 2. kreniti, oditi: veliko vojſko vkup ſpravi, inu sa Israelitery potegne 3. ed. ǀ je shtuderal v' tem meſti Mediolanum imenovanem, po tem je bil v' Rim potegnil del. ed. m ǀ David bode vezh ijm nuzal, inu pomagal aku doma bode ostal, kakor pak kadar bi shnijmi vunkaj potegnu del. ed. m ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil del. ed. m ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil del. ed. m 3. pridobiti: takrat otrozy ſe vkupaj ſpravio, de ozheta, inu mater v'semlo poſtavio, inu potle onij nyh blagu potegneo 3. mn. ǀ mari ti kakor en drugi potegni vel. 2. ed. lete denarie ǀ de bi dellu konez ſturil, inu ſvoj lon potegnil del. ed. m ǀ on je bil ſilnu veliku danariou po ſmerti ſvojga Ozheta potegnil del. ed. m 4. vzeti: Ta duhouna Neveſta je proſſila ſvoiga Nebeskiga shenina enkrat, de bi jo k' ſebi potegnil del. ed. m nase/na sebe/v sebe potegniti 1. nalesti se: takrat otrok skuſi ozhy to boleſin na ſebe potegne 3. ed. 2. navzeti se (snovi iz okolja): zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne 3. ed. ǀ de ſi lih v' globozhini tiga Slaniga morja leshj, vener obene slanuſti nepotegne na ſebe 3. ed. ǀ te mladize pak vſo mokruto, inu muzh na ſebe potegneo 3. mn. ǀ neſte gobe katere vſo tinto vſebe potegneio 3. mn. ǀ vſy ty drugi ludje ſó bily grobuſt ſvojga Ozheta Adama na ſebe potegnili del. mn. m ǀ pishata ſo vſo naturo teh skledenz na ſebe potegnile del. mn. ž nazaj potegniti umakniti: nej hotel ſvoje Ceſſarske beſſede naſai potegnit nedol. ǀ beſſedo na ſai potegneio 3. mn., jnu pred Duhouno, inu deshelsko Goſpodo ſe praudaio ǀ mojobeſsedo ne bom nesaj potegnil del. ed. m, katero ſim govuril ǀ kadar bi ſvojo roko nasai potegnil del. ed. m, vſe kar je ſtuarienu, bi nezh ratalu noter potegniti prijeti, zapreti v zapor: ga noter potegneio, inu ga na gauge obſodio ǀ Po tem ſo bily noter potegnili del. mn. m eniga taiſtih folsh prizh noter se potegniti umakniti se noter: dekla pogleda s'kusi oknu, vidi to strashno, inu grosovitno spako, ſe noter potegne 3. ed. polna strahu, sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati potegniti čez napasti: krajl David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit nedol. s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ ta grosovitni Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil del. ed. m ǀ s' mojo voisko ſim bil potegnil del. ed. m zhes Amalechiterie ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili, ter zhes Galaaditerje ſo potegnili del. mn. m potegniti z strinjati se: kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova, vſy ſo ſnym potegnili, inu verovali, de Chriſtus je Syn Boshi proč potegniti 1. zbežati: kir ſe najde molitva vſe gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj, vſe kar je hudiga, inu shkodliviga more prozh potegniti nedol. 2. odpoklicati: ſapouei Indianeriu, de ima pſsa prozh potegnit nedol.
Svetokriški
precej prisl. precej, takoj: prezej ſo vſe druge opravila ſapustili ǀ prezei mertu doli pade ǀ dokler nej snal plavat prezeiga je bila voda posherla ǀ tiga nepokorniga Iona, ga popadeio, inu v' morje versheio, kprezej tu morje tihu, inu myrnu poſtane ǀ sapovej de ogin ima Sodomo inu Gomorrho poshgati, kar prezi vſe pepel rata ǀ Kadarkuli ſvoje Saurashnike ſó premagali percei Jupitru, inu Marsu ſo hualo, inu zhaſt dali ǀ Germanicus Ceſſar kadar je bil v' Nemshki desheli ſrezhnu ſvoje Saurashnike premagal, percej Bogu Jupitru en Tempel je bil ſturil ſiſidat ǀ sapovej sholneriom de preze imaio S. Blasha vlovit ǀ kakor edn je sakihnil precei je mertu okuli padel ǀ kadar je eniga kazha pizhila, perzej je okuli padel ǀ Bogu tu Svetu Reshnu Telu sa to dusho offra, ter tudi taiſto perzei is viz reshi ǀ perzci Bug sa tovarshe Angele poshle njemu ǀ kakor ſhahar na Chrishu kateri ſam je proſsil, perzi je shlishal ǀ je menil de bo prezhi okuli padil
Svetokriški
preklinjati -am nedov. preklinjati: navado ſturè shentovati, inu preklinat nedol. blè, kakor voda nasdul tezhi ǀ En Ajd ſvoje folsh bogove preklinat nedol., sanizhovati ſe boij ǀ Bosh ſazhela preclinat nedol. vro, inu dan, na kateri ſi bila rojena ǀ ſe resjeſim, tagotim, kolnem preklinam 1. ed. ǀ ga preklinash 2. ed., ſmert mu shelish, hudizhu ga sdaiash ǀ ti pak vſak lubi dan shpotlivu preclinash 2. ed., inu shentuash tu s. Ime boshije ǀ od jutra do vezhera shentuje, inu Preklina 3. ed. ǀ s'letem sashenta, inu preclina 3. ed. ǀ S' jeſikam mi hualimo Boga, inu s' taiſtem preklinamo 1. mn. zhloveka po Boshim pildu ſtvarjeniga ǀ vſe skuſi kaunete, preklinate 2. mn., sludjate, treskate, eden temu drugimu ſmert, inu paku voshzhite ǀ tuoij poſli shentuijeio, inu preklinaio 3. mn. Ime Boshije ǀ hudizh pravi nezheſti Boga, ampak preklinai vel. 2. ed. inu shentvai Njegovu Ime ǀ Poite sdai karsheniki, ter ſmeriaite, inu priklinaite vel. 2. mn. pamet Judesha Iskariota ǀ Taisti Rasbojnik, kateri poprej je Christuſa preklinal del. ed. m ǀ Kadar ſim shlishal de moj ſaurashniKi ſo vſo moj shivino odgnali yh nej ſim preKlinjal del. ed. m, ali hudu voshil ǀ de ſi lih ſi nagle iesne nature, bi ne shentval, inu nepreklinal +del. ed. m s' Bugam ǀ drugi ſo ga preklinali del. mn. m → proklinjati
Število zadetkov: 70