Zadetki iskanja
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
preobrniti -nem dov. 1. spremeniti: Kadar je hotel per ohzeti v' Cani Galilei vodo v' vinu preoberniti nedol. ǀ tu veliku ſvoje ſaurashtvu je Samogal v' takorshno veliko lubeſan preobernit nedol. ǀ vſe veſseilie tiga ſveta v'shaloſt preobernesh 2. ed. ǀ Kakor ena druga Meduſa tega Kateri jo pogleda preoberne 3. ed. tega lepiga zhloveka v'eno gardo; inu strashno spako ǀ v' ſpumladi poshlem hudo meglo, de moko v' otrobi preberne 3. ed. ǀ s' shibo je bil po vodi udaril, inu taiſto v' krij preobernil del. ed. m ǀ Chriſtus vuodo je v' vinu preobernu del. ed. m ǀ vſe paklenske grenkuſti bi v'Nebeske slatkuſti preobernila del. ed. ž ǀ koku letu more biti, de veni uri ſe je vſe v' tem kloshtri preobernilu del. ed. s ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili del. mn. m ſolse v'shlahtne kamene ǀ Pater, gdu bi taku preproſt, inu nor bil, de bi ſe troshtal, de bodo ſvojo naturo prebarnili del. mn. m 2. spreobrniti: je hotel try velike greshnike v' teh gregah sapopadene preoberniti nedol. ǀ Ta druga je bila Clotildes, katera ſvojga Krajla Clodoueuſa, inn cello Fransko deshelo od Ajdouske vere h'Chriſtuſu preobernila del. ed. ž ǀ ſi bila te Ajdouſke Vuzhenike na pravo vero prebernila del. ed. ž ǀ ſveti Criſpus, inu Criſpinianus … veliku Ajdou na pravo katolish vero ſta preobernila del. dv. m 3. prevesti: kar je latinskiga nebom na ſlovensku preobernil del. ed. m preobrniti se 1. spremeniti se: vejm de bi tuojo milost perſilil v' ſerd ſe preoberniti nedol. ǀ ta ſvetli dan v'shalostno nuzh ſe preoberne 3. ed. ǀ voda v' dobru vinu ſe preoberne 3. ed. ǀ pishtola v'roki tiga greshniga Ajda ſe v'Crucifix preberne 3. ed. ǀ Slate lasy v'ſiue ſe preoberneio 3. mn. ǀ dan v'nuzh ſe je bil preobernil del. ed. m ǀ vaſha muzh, inu sdrauie bo v'ſlabust, inu v' bolesan ſe preobernila del. ed. ž ǀ bodezhe ternje ſe bo v' lepe gartroshe preobernilu del. ed. s ǀ ſrebru teh zhednoſti, inu dobriga djajna ſe je bilu preobernilu del. ed. s v' negnusne peine, inu v' neſnashne ſmety teh grehou ǀ vſe spishe ſo ſe v'ſlatu preobernile del. mn. ž 2. spreobrniti se: Prezej ſe preoberne 3. ed., inu ſueſt shlushabnik Boshj rata ǀ Preoberni vel. 2. ed. ſe h' Gospudu, inu poſti od hrehou, inu nehaj od hudiga ǀ tedaj S. Paulus ſe je bil vuſs preobernil del. ed. m v' Chriſtuſa ǀ njemu je vſe skuſi v' ſerzi ſtalu, de bi ta folk ſe spet nepreobernelc +del. ed. m h' temu malikovajnu ǀ skuſi pridige ſe ſò bily preobernili del. mn. m
Svetokriški
ror m cev: ta sveti Sacrament te poKure, ali Spuvidi, meni naprej pride Kakor en ror im. ed. po Katerim vſe skusi tezhe ta slata voda te gnade Boshje ǀ Ta ror im. ed., ta studeniz, te toplize sverajo s'desne strani (I/2, 129) ← srvnem. rōr ‛cev, trst’
Svetokriški
sirov -a prid. surov: tvoje pijtje bo ta frishna voda, inu ſhpisha tu ſrovu im. ed. s korejne ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla, ſrovu tož. ed. s Korenje jedla, inu vodo pila Kakor Maria AEgiptiaka ǀ nej druſiga jeila ampak srovu tož. ed. s koreine, sheliszhe, vodo je pyla ǀ S' poshreshnostio je bil sapelal Eſava Iſraeliterje s' zhebulam. Levite s' tem ſrovem or. ed. s meſsam Geselska beseda je nastavljena upoštevajoč zapise protestantov. Možno bi bilo nastaviti tudi surov.
Svetokriški
skala -e ž skala: Skala im. ed. od nature je ſuha, inu vſebi nima vuodè ǀ ena ſilnu velika ſkala im. ed. ſe je bila s'hriba utergala ǀ sapovej morju, inu kakor scala im. ed. tardu rata ǀ is ene tarde Skale rod. ed. frishna voda ſvera ǀ s'skale rod. ed. Israelitarjam je voda tekla ǀ en ſtudenz ojla je is taiſte ſkale rod. ed. teklu ǀ sapovej skali daj. ed., inu sazhne ſe potiti ǀ eni tardi ſkali daj. ed. bi ſe imel ſmilit ǀ en zholn je bil perletil na tajſto skalo tož. ed., ter ſe je bil resbil ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo, teko pod ſkalo tož. ed. nyh leben ohranit ǀ ima en mozhan grad na shivi skali mest. ed. ſisidan ǀ Vudari po ſkali mest. ed., kar prezej en frishen ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ skale im. mn. ſo ſe respokale ǀ te ſkale im. mn. ſe respokaio, ty grobi ſe odpreio ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo, sverjazhini te gosde, kazham te skale tož. mn., krajlam te dvore ǀ Jeſt najdem v' S. Piſſmu samerkane 4. ſuſebne ſkale tož. mn. ǀ njeh gnesdu ſturè na skalah mest. mn. raven morja
Svetokriški
skaliti dov. skaliti: je ta wajer skalil del. ed. m skaliti se skaliti se: de bi voda ſe skalila del. ed. ž (IV, 199)
Svetokriški
Svetokriški
sladak -dka prid. 1. sladek: kadar ta grosd je mehak, inu ſladak im. ed. m ǀ Lepa, inu slatka im. ed. ž je tuoja shtima ǀ Zhudna je bila Manna, sakaj tem pravizhnim je bila nuzna, inu ſlatka im. ed. ž, tem greshnim pak grenka, inu shkodliua ǀ vinogradi ſo polni slatkiga rod. ed. s grosdia ǀ bo dober, inu ſladak tož. ed. m ſad perneſla ǀ Danaſs ta shlahtna terta v' tem vinogradi Engaddi imenovanem, je ta slatki tož. ed. m dol. grosd pernesla ǀ Jeſt ſim zhakal de bi tu slatku tož. ed. s grosdie perneſſil ǀ koku imaio perſtavit, inu perloshit Kiſſilu s' tem slatkem or. ed. s ǀ de bi slatke im. mn. ž bile kakor med, inu zukar ǀ vſaj de bi bile zukrene, sakaj k'tem slatkim daj. mn. rezhem ſo silnu nagneni 2. okusen: Kadar ta slatki im. ed. m dol. kruh s'Nebeſs ym je doli padal ǀ misly bo tudi dobru vinu noter, dokler je taku lepa maiolika, pokuſi eno kaplo, vidi de je slatku im. ed. s ǀ samerka v' kakorshno shkodo taiſti glaſſiki slatkiga rod. ed. s vina ſo njo perpravili ǀ de bi Bachus vſaku lejtu kje dol en ſod ſlatkiga rod. ed. s vina perpelal ǀ ta tardi glaſh Chryſtal bò veno slatko tož. ed. ž, inu nuzno shpisho ſe preobernil ǀ kir je tu ſlatku tož. ed. s mleku ſeſal ǀ Oh koku dobre, inu ſlatke im. mn. ž ſo lete shpishe ǀ pred ſobo vidi miſo polno slatkijh rod. mn. shpijsh ǀ vij raijshi hozhete dellat, koppat, inu orat, kakor pak te dobre, inu slatke tož. mn. ž shpishe vſhiuat ǀ Dobre shpishe, inu slatke tož. mn. ž/s vina ſo sanizhuvali 3. prijeten, prijazen: sladak im. ed. m, inu vſmilen je tem kateri njega lubio ǀ sakaj Moj slatki im. ed. m dol. Jesus ti ſe taku mozhnu plakash ǀ Moj ſlatki im. ed. m dol. zartani Ieſus ǀ sdaj je ratala veſsela, inu ſlatka im. ed. ž ǀ Kaj dobriga, inu nuzniga v'ſebi ſapopade tu slatku im. ed. s Imè Ieſus ǀ En Orpheus, kateri s' zitro ſvojga slatkiga rod. ed. s govorjena ǀ dokler nebom Tu Svetu Slatku tož. ed. s Reishnu Telu prejel ǀ pò tyſtem slatkem or. ed. m piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna ſmert ǀ s'tem slatkem or. ed. s olam gnade Boshje bo toje rane osdravil ǀ lushti toga meſſa, kateri od sunej se vidio veſſili, inu slatki im. mn. m ǀ Oh koku slatke im. mn. ž ſo tvoie beſſede ǀ ſlatke im. mn. ž nam naprej prideio vſe grenkusti sa Boshjo volo ǀ sazhne natakat glashike slatkih rod. mn. beſſedij ǀ zhe pravo andoht pruti temu ſlatkimu daj. ed. s, inu nerſuèteshimu Imenu bosh imel ǀ David de bi naſs potroshtal govorij te slatke tož. mn. ž beſsede ǀ Morebiti ſe troshtash taisto uro vſe skusi s'pravo andohtio v'uſtih imèti te ſlatke tož. mn./dv. ž/s imena Iesus, Maria ǀ s' ſmeiham, s' slatkimi or. mn. beſſedami 4. sladek, tj. ki ne vsebuje soli: morska uoda je bila slatka im. ed. ž ratala primer.> njemu ſe sdj lahkeishi inu slatkejshi im. ed. m ta ſtrupeni, greh ǀ ali vener veliku slatkeshi im. ed. s je S. Rus. T. ǀ Oh koku slatke ſo tvoie beſſede, slatkeishi im. mn. ž ſo mojm vſtam, inu garlu kakor med → skorja, → voda
Svetokriški
slan -a prid. slan: ta slana im. ed. ž, inu grenka morska uoda je bila slatka ratala ǀ tu ſlanu im. ed. s morje je bilu potopilu, inu umorilu Faraona ǀ od laſtnuſti tiga slaniga rod. ed. s, inu grenkiga morja nezh na ſebe nepotegne ǀ na mejſti ſlaniga rod. ed. s meſſa ǀ voda teh ſtudenizou nej slana, vener kadar v' morje prideio slane im. mn. ž rataio ǀ nyh ribe ſo prevezh ſlane im. mn. ž
Svetokriški
stran2 -i ž 1. stran: nas je na ſtran tož. ed. teh isvolenih poſtavil ǀ taiſte ſo na desno ſtran tož. ed. poſtavili ǀ de ſe nima obernit na to deſno ſtran tož. ed. ǀ obſtoy na deſni ſtrani mest. ed. tiga Altarja ǀ is njegovih ust je shal en ojſter na obej strani tož. dv. rejshezh mezh ǀ te shteri ſtrani im. mn. tiga ſvejta pomenio te shteri ſtany teh ludy 2. bočni del prsi, stran: is deshne ſtrani rod. ed. voda, inu kri je vun tekla ǀ Ta ror, ta studeniz, te toplize sverajo s'desne strani rod. ed., ja ſi ſamiga serza Chriſtuſa Iesuſa ǀ Longinus deſno ſtran tož. ed. Chriſtusavo s' ſulizo je bil prebodil ǀ Christus je bil odperl svojo ſtran tož. ed. ǀ na ſvojo deſno ſtran tož. ed. ga pertiſne lubeſniu ǀ Poſtavi tvojo roko v' to Sveto deſno Stran tož. ed. 3. pravdna stran, stranka: kir je bilu kjekaj ſa njegovo ſtran tož. ed., Dohter vſe ſamerkanu najde, prebere, inu gre pred Rihtaria, ſazhneo ſe praudat na stran vstran: na ſtran jo pelle, ter v' tej vishi sazhne govorit ǀ na ſtran ga pele, ſe datakne s' parſtam njegovih vſheſſ ǀ neſtran ſtopio → stran1, → strana, → pustiti, → stati
Svetokriški
strela -e ž 1. puščica, strelica: Poſtojna netezhe, ampak kakor ſtrela im. ed. letj ǀ ſtrela im. ed. is rane vun pade ǀ lok, inu ſtrelo tož. ed. od ſebe vershe ǀ njegovu ſerze nedolshnu je bilu preſtrelenu s' ſtrelo or. ed. te lubesni Boshje ǀ Rajnen je s'ſtrelo or. ed. tiga paklenskiga Loviza ǀ Hujshi inu ble bodezhe ſtrele im. mn. bodeio njegou ſerze, kakor Joba, kadar ſe je toshil ǀ aku n'hozhete, de vaſhe strele im. mn. is Katerimij shelite vaſhiga blishniga ranit, nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile, inu ranile ǀ Kadar vidi S. Sebaſtian de je poln bodezhyh ſtrel rod. mn. ǀ Bogu ſaturnu ſo zhlovesku meſſu offruali Adonidu ſtrele tož. mn. ǀ nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy or. mn. nepolnio ǀ je bil s' shebly inu s' ſulizo preboden, jeſt pak bom s' ſtrelami or. mn. preſtrelen ǀ nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy or. mn. ſe boiovala 2. strela: Nej li iszheio, inu proſſio zhaſtj, inu huale poſvejtne, je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù, ſenza, prah, voda, peine, vejter, ſtrela im. ed., blisk, megla, dim, glaſſ, inu fabula ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane … vejtru, ſtreli daj. ed. ǀ Enkrat sapovej Nebeſsom Iuliana Apostata vubiti, prezej eno ſtrelo tož. ed. doli. vershe ǀ s' luffta prideio ſtrele im. mn. ǀ Strele im. mn. gorezhe bodo s'Nebeſs na semlo letejle, inu taku mozhnu bo germelu ǀ nimam ni deshia, ni tozhe, ni ſniga, ni oblaku, ni ſtrel rod. mn. ǀ gorezhe ſtrele tož. mn. praviza Boshia v' taiſte dushe ſtrela
Svetokriški
studenec -nca m studenec: en novi ſtudeniz im. ed. bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel sverat ǀ ſtudenz im. ed. sazhne vun ſverat ǀ Studeniz im. ed. pak nihkdar smijram nestoy ǀ Kakor en studenez im. ed. is Kateriga svera dobruta ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga ſtudeniza rod. ed. ſvera tu sdravu ojle ǀ Studeniza rod. ed. is Kateriga svera ta greh, s'taistiga tudi svera ta shtrajfinga ǀ ſraven tiga frishniga ſtudenza rod. ed. gnade Boshje ǀ to S: zhednost je perglihal enimu ſtudenizu daj. ed. ǀ tezhe k'timu frishnimu Studenizu daj. ed. ǀ tiga je bil k' enimu ſtudenzu daj. ed. pelal, de ſe je bil oshivil ǀ shelj v' nebeſſa, kakor en mozhnu shein zhlovek k' ſtedenizu daj. ed. ǀ tezi k'ſtudenzu daj. ed. te ſapuvidi ǀ pokasal ta frishni ſtudeniz tož. ed. tej sapusheni Agar ǀ Ta Kateri greshi Boga, inu ta pravi ſtudenz tož. ed. sguby ǀ per ſtudenizu mest. ed. te S. pakure ǀ Operij tuojo umadeshno dusho v' tem S. Studenzu mest. ed. te ſpuvidi ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu mest./or. ed. ǀ kakor en ſkerbni inu Dobrutliu Ozha je hotel s'taiſtem ſtudenizam or. ed. oskerbeti Paſsterje ǀ ſolſe ſo njemu tekle is ozheſſ kakor de bi bila dua ſtudeniza im. dv. ǀ try ſtudenizi im. mn. ſo bily sazheli s' noviga ſverat ǀ ty drugi Jogry ſo bily ſtudenzi im. mn. ǀ Vſi studenzi im. mn., inu potoki krijvavi ratajo ǀ morie, v'Kateru vſi studenici im. mn., inu potoKi tezheo ǀ Studenizi im. mn., inu potoki, kateri supet v'morje h'snaminu njeh hualeshnosti ſe verneio ǀ kir nej bilu ſtudenizu rod. mn., inu potoku ǀ voda teh ſtudenizou rod. mn. nej slana ǀ vſe vode teh ſtudenzou rod. mn., inu shternih ǀ s'studenizu rod. mn. olje, inu med je sveralu ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil, inu morje, ſtudenize tož. mn., potoke ǀ te frishne studenze tož. mn. je v'krij preobernila ǀ ſe rad paſſe per ſtudenizah mest. mn. ǀ Vudari po ſtudenizoh mest. mn.
Svetokriški
špiža -e ž jed: Bosh ti na miſi imel eno dobro rihto, pade noter ena muha, prezei ta shpisha im. ed. ſe tebi gnuſi ǀ ſe taku opijesh de trij dnij obena ſpisha im. ed. tebi nadishij ǀ taista spisha im. ed. Nebeſhka je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ tvoje pijtje bo ta frishna voda, inu ſhpisha im. ed. tu ſrovu korejne ǀ Zhe pak hozhete de ta sphisha im. ed. vam bo nuzna ǀ shelodiz obene shpishe rod. ed. ne bo obdershal ǀ Lazhen je sakaj nema spishe rod. ed. teh troshtu Nebeſhkih ǀ pres ſpiſhe rod. ed. bi bil volnu ſtal ǀ nei ſo mogli vshiti obene shpiſſe rod. ed. ǀ ty mlady levij ſvoym ſtarishym shpisho tož. ed. noſsio ǀ eno slatko spisho tož. ed. ſo jejdili ǀ hozhe dati to shlahtno ſpisho tož. ed. mano tem kateri ſo premagali hudizha ǀ Nebojteſe ne, de bi ta Krajl vam naprej poſtavil eno prepovedano shpiſſo tož. ed. ǀ Ony vaſs shpishaio s' Nebeſko shpisho or. ed. teh Svetih Sacramentou ǀ ſo dolshni ſvojo sheno inu otroke oskerbeti s' ſpisho or. ed. ǀ my yh oskerbimo s'shpisho or. ed., inu s'guantam ǀ Oh koku dobre, inu ſlatke ſo lete shpishe im. mn. ǀ vſe spishe im. mn. ſo ſe v'ſlatu preobernile ǀ teh prepovedanih shpish rod. mn. ſe nej hotel dotekniti ǀ pred ſobo vidi miſo polno slatkijh shpijsh rod. mn. ǀ dolshni njemu offrat deſſetino teh ſpish rod. mn. nashiga shiuleina ǀ Dobre shpishe tož. mn., inu slatke vina ſo sanizhuvali ǀ vſe taiſte spishe tož. mn. G. Bug ym je dal ǀ te bulshi ſpishe tož. mn. v'almaro skrijeta ǀ olje oſdravi sphishe tož. mn. ſabeli, zhloveka naſiti ǀ bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene lovili, inu s'merslimi shpishamij or. mn. sa dobru vſeli ǀ s' veliku shpishami or. mn. naſitit veliku ludy nej zhudu ǀ petdeſsent taushent mys pustil s'temi nar shlahtnishimi spishamy or. mn. naloshit ← srvnem. spīse ‛jed’ ← srlat. spesa < lat. expensa ‛izdatki’
Svetokriški
šterna -e ž vodnjak: nema nihdar ſmijram stati kakor shtirna im. ed., temuzh ima tezhi kakor ſtudeniz ǀ David je shelel pijti to frishno vodo s'Bethlehemske shterne rod. ed. ǀ to Lubesan pergliha ſtudenizu, inu nikar tej shterni daj. ed. ǀ ſo ga v'eno ſuho shterno tož. ed. vergli ǀ kadar greh doperneſesh v'shterno tož. ed. padesh ǀ v'tej gorezhi shterni mest. ed., bodo goreli ǀ Ieremias je molil veni ſtari ſhterni mest. ed. ǀ vſe vode teh ſtudenzou, inu shternih rod. mn., okuli tiga meſta Hjericho ſo bile ſe pokaſile ǀ cellu lejtu ſó koppali, inu dellali shterne tož. mn. ǀ tudi v'shternah mest. mn. ſe najde dobra voda ← rom. < lat. cisterna ‛vodnjak, podzemni prostor za shranjevanje vode’
Svetokriški
ta2 ta določni člen (ta): Jubal je bil ta im. ed. m pervi, katiri ſi je bil ſmislil Muſico ǀ kateru prepovej ta im. ed. ž sheſta ſapuvid Boshja ǀ tu im. ed. s ſonze je bilu od shalosti omedlelu ǀ beſsede tiga rod. ed. m dobrutliviga Dauida ǀ s'temy negnusnimy gobamy tega rod. ed. m greha ſo obdani ǀ je bil s'tiga rod. ed. m veſseliga Paradisha stepen ǀ lastnust te rod. ed. ž semle na ſe potegne ǀ jest gori hozhem vſtati s'te rod. ed. ž jame te rod. ed. ž nezhistosti ǀ Pishe Nicolaus Leonicenus, de en gvishen folk iste +rod. ed. ž shlahtne Grekish deshele ſo bili zhes morje ſe prepelali ǀ od tiga rod. ed. s prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga dalej bom Nem. Nem. govurl ǀ kashel tjga rod. ed. s marmrajna ǀ kar je sgubil v'tem zhaſſu tega rod. ed. s ſaurashtua ǀ ſi noſſil te velike, teshke shelesna urata tigá rod. ed. s meſta Gaza ǀ ſo vun shli s'tiga rod. ed. s zhistiga Telleſsa Marie Divize ǀ vinu resfrisha tiga sdraviga, inu vekshi bolesan ſturj temu daj. ed. m bolnimu ǀ ſvojga Nebeshkiga shenina pergliha timu daj. ed. m grosdu Botrus ǀ ſdai nezhe tjmu daj. ed. m reunimu ene ſame kapelze vode dati ǀ kakor edn ſe h'temu daj. ed. m S: Sacramentu prebliſha ǀ ſe je bil podstopil pojti k'temu daj. ed. m S. Preroku Samvelu ǀ eden k'timu daj. ed. m drugimu je djal ǀ pruti tei daj. ed. ž deshele te oblube ǀ k' tey daj. ed. ž dushi pravi ǀ keha polna kryvizhnih ludy k'tej daj. ed. ž grenki ſmerti obſojenih ǀ preusetnu ſe je bil podstopel h'tej daj. ed. ž Skrinij Boshij perblishat ǀ je poshilal v'shulo h'tei daj. ed. ž nepametni shivini ǀ Iudith je opominala k'tei daj. ed. ž Sueti, inu nuzni pokuri ǀ dua velika zherna pſsa planio k'temu daj. ed. s martvimu truplu ǀ vaſs bo s'tiga reuniga ſvejta h'timu daj. ed. s nebeshkimu veſseliu poklizal ǀ Luna pak je polna ta tož. ed. m shterynaiſti dan ǀ Tiga ſe imate bati, kateri vaſho dusho, inu telu samore v'ta tož. ed. m vezhni ogin vurezhi ǀ tiga tož. ed. m ži. punterskiga Abſolona je pohleunu sa myr proſsil ǀ ta nedolshni, ſa tiha tož. ed. m ži. dolshniga, bò mogal vmrejti ǀ Eua kadar je bila tega tož. ed. m ži. praviga Synu porodila ǀ Mojſses je bil sturil to tož. ed. ž skrinjo Boshjo poslatiti ǀ vaſs bode v'to tož. ed. ž paklensko jezho vergal ǀ ta mati popade enu gorezhe shelesu, inu tezhe sato +tož. ed. ž nepokorno ǀ takushnim per Misi tu tož. ed. s pervu mejstu ſo dali ǀ S. Paulus je bil v'tu tož. ed. s Meſtu Athenes prishal ǀ vtu +tož. ed. s Meſtu Rages ǀ po tem mest. ed. m gmain potupu prezei je G. Bogu sahvalil ǀ kar je sgubil v'tem mest. ed. m zhaſſu tega ſaurashtua ǀ Vashe trupla gnieio v' tei mest. ed. ž zherni semli ǀ v' tey mest. ed. ž slati Moshtranzi ǀ v'tej mest. ed. ž slati Mohtranzi, katera ſtoy na S. Misi tiga Altarja ſe najde ena takushna arznia ǀ Prerok Danjel nej bil od levu v'tei mest. ed. ž Babilonski iami reſtargan ǀ Hoſanna v' ti mest. ed. ž viſſokuſti ǀ nah po tem mest. ed. s bodezhijm ternu ſe vala ǀ pò tim mest. ed. s meſti Jeriho hodit, inu prangat ǀ v'tem mest. ed. s Mesti Taranto, anno 1531. En Gospud dolgu zhaſsa je neuarnu bolan leſhal ǀ Kadar bi v'ten mest. ed. s mesti eno lushtno komedjo komedianti dershali ǀ Taku ſe godi v'mej Bugom, inu tem or. ed. m greshnom, kadar moli ǀ sakaj li po tem or. ed. m semelskom, inu malu terpezhnem tulikajn ſe fliſsate ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem or. ed. m dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ je ovarval shpansko deshelo pred to or. ed. ž ſaurashno vojsko teh Samurizou ǀ s'to or. ed. ž nasramno loterzo Anno Boleno nezhistu je shivil ǀ Sto +or. ed. ž ner lepshi tanzhizo ſo bily ogvantani ǀ My ſe hozhemo ſtem +or. ed. s ner bulshem vinom napolniti ǀ en ſam syn je njega laſtni, ta im. dv. m druga dua pak de ſta pankarta ǀ vſy ſo bili v' tejh mest. dv. meistah ſodomi, inu v' Gomori sgoreli ǀ pride v'Rim, kir ty im. mn. m nar grosovitnishi Ajdij ſo regerali ǀ ti im. mn. m povableni samerkajo, da taistim levom sobi ſo bilij polomneni ǀ kateriga nuzh, inu dan tij im. mn. m Chori teh Angelou zhastè ǀ tj im. mn. m gmain ludje pak de njimaio nenuznu Stati ǀ lete ſo bile te im. mn. ž nar vezhi loterze tiga ſvejta ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij teh rod. mn. ſaurashnikou prelili ǀ Tem ſgublenem je pravi pot prutu desheli tyh rod. mn. isvolenyh ǀ njega ime je sapiſsanu v' Bukvah tih rod. mn. Isvolenijh ǀ shibo tijh rod. mn. shtrajfing v'rokah dershi perprauleno ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh rod. mn. nagnuſnih lushtu sapelati ǀ na uogeleiih tiih rod. mn. gaſs ǀ vſi Chori the rod. mn. Angelu ſe ſo veſselili ǀ v' shtazunah tes rod. mn. kupzou ǀ s'teh rod. mn. creatur katere je Bug ſtuaril ǀ ſo njega zhastili v'Pildah, inu figurah teh rod. mn. pravizhnih ǀ per tih rod. mn. ledig nemore prebivat ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem daj. mn. reunem, inu potrebnem ſirotizam ǀ vezh savupal, kakor tim daj. mn. drugem ǀ vam ſo ushe perpraulene te vezne grenkusti, inu tijm daj. mn. zhistim tij vezhni troshti ǀ ſe oberne h'tem daj. mn. drugim ter pravi ǀ tize shive, ſo k'tem daj. mn. smalanem letele ǀ gauge nej ſo sa te tož. mn. m velike taty, ampaK sa te tož. mn. m maihine ǀ ſe troshtash taisto uro vſe skusi s'pravo andohtio v'uſtih imèti te tož. mn./dv. s ſlatke imena Iesus, Maria ǀ voda te tož. mn. ž lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne ǀ v'te tož. mn. ž narvekſhi neuarnosti ſe ſo podali ǀ Katere G. Bug je postavil regierat te tož. mn. s Krajlestva ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te mest. mn. pravizhneh ǀ v'teh mest. mn. ſmerdlivih mlakah te nazhiſtoſti ǀ pred temi or. mn. deshelskimi gologlavi morite ſtati ǀ S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej temy or. mn. pohleunimy ta ner pohleunishi ǀ shpegaio sa timi or. mn. drugimy ǀ eden v' mej timy or. mn. vishishimy Gospudy ǀ s'temy or. mn. negnusnimy gobamy tega greha ſo obdani ǀ tovarshtvu ſi vſelej shelil imèti s'temi or. mn. greshnimi ǀ G. Bug bi nebil Mojſeſſavo ſeſtro s'temij or. mn. negnuſnimij gobamij shtrajfal ǀ Bug yh je bil s'timy or. mn. gorezhni Kazhamai oſtraſil ǀ je bila ena slata misa s'timi or. mn. nar shlahtniſhimi kamini shtikana
Svetokriški
teči -čem nedov. 1. teči, tj. premikati se v teku: Kadar ſe ſaina, de vidi Saiza tezhi nedol. ǀ ludje ſó bily perſileni od pridige tezh nedol. ogin pogaſſiti ǀ pade ena shivina veno jamo, ti tezhesh 2. ed. taiſti vun pomagat ǀ Oh sonze, sakaj hitrei netezhesh +2. ed. ǀ ta shena hitru tezhe 3. ed. k'Iesuſu ǀ Poſtojna netezhe +3. ed., ampak kakor ſtrela letj ǀ s' shkodo vashiga shivota, inu blaga kiekaj tezhete 2. mn. ǀ kadar rajsha cillu ti ſlepi sa nijm tekò 3. mn. ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo, teko 3. mn. pod ſkalo nyh leben ohranit ǀ hlapzi tezheo 3. mn. vrata operat ǀ po potu tuojh S. Sapuvidi netezheio +3. mn. ǀ tezi vel. 2. ed. k'ſtudenzu te ſapuvidi ǀ tezite vel. 2. mn. k' njemu, kir vaſſ iszhe ǀ prezej sdaj bi k' njemu tekal del. ed. m, bi ga objel, inu myr ſtoril ǀ Paſs pak kateri je ſvojm Gospudam tekil del. ed. m ǀ gdu bi bil v'mesti de bi ne tekel del. ed. m njega gledat ǀ je tekla del. ed. ž ſe skriti pod en figavu dreu ǀ Cellu mejstu je teklu del. ed. s njegovo truplu gledat ǀ Leta dua s' veſſeljam ſta tekla del. dv. m povedat ǀ ona dua bodo sa kruham tekla del. dv. m ǀ ubushjzi ſo vezhkrat sa njim tekli del. mn. m ǀ ſo egypterske shene, inu dekilze na gaſſo, inu na oknu tekle del. mn. ž njega gledat 2. teči, tj. premikati se (o tekočini): sazhne voda v' zholn tezhi nedol. ǀ kakor voda, katera tezhe 3. ed. po semli ǀ Potoki ad nature imaio de na ſdul pruti morij tekò 3. mn. ǀ tuoje vjokane ozhij, is Katereh grenke Solſe teko 3. mn. ǀ enu morie, v'Kateru vſi studenici, inu potoKi tezheo 3. mn. ǀ ta ſtudeniz je njemu v' garlu tekal del. ed. m ǀ je veſſelu, frishnu, bres palze teku del. ed. m ǀ s'skale Israelitarjam je voda tekla del. ed. ž ǀ de bi pozhaſſi voda noter netekla +del. ed. ž ǀ Mleku, inu med je po taiſti teklu del. ed. s ǀ ſolſe nuzh, inu dan is ozhij ym bodò tekle del. mn. ž 3. biti v obtoku: kamenitvi, inu leſſeni danary ſo tekli 3. mn.
Svetokriški
tinta -e ž tinta: na lete beſſede prezei zherna kakor tinta im. ed. rata ǀ ſe nenajde tinte rod. ed., inu poperja, de bi piſſal tvoy shaloſtni matteri ǀ neſte gobe katere vſo tinto tož. ed. vſebe potegneio ǀ Angel je s'slatimi pushtobi piſſal, tiga drusiga Miniha s'ſrebernimi pushtobi, eniga drusiga s'tinto or. ed. ← nem. Tinte ← srlat. (aqua) tincta ‛obarvana (voda)’
Svetokriški
trd -a prid. 1. trd, trden: kadar dolgu leshj, de ſonza nevidi en tard im. ed. m led, inu tudi criſtol rata ǀ Thomash terd im. ed. m kakor diament nej hotel verjeti ǀ Kumaj lete ſe je bil doteknil ta terdi im. ed. m dol. diamant Thomash ǀ ta tardi im. ed. m dol. glaſh Chryſtal bò veno slatko, inu nuzno shpisho ſe preobernil ǀ kosha na kolenah je bila taku tarda im. ed. ž, inu debela ratala, kakor ene comele ǀ postela ſe vam bo terda im. ed. ž, kakor kamen sdela ǀ kadar tu grosdie je tardu im. ed. s kiſsilu, grenku, inu vesdravu ǀ Ste kadaj shlishali, ali samerkali Nem. Nem. naturo tiga Shlahtniga, inu terdiga rod. ed. m Diamanta ǀ is ene tarde rod. ed. ž Skale frishna voda ſvera ǀ tardimu daj. ed. m kamenu bi ſe bil imel ſmilit ǀ terdimu daj. ed. m kamenu bi ſe imel ſmilit ǀ eni tardi daj. ed. ž ſkali bi ſe imel ſmilit ǀ tard tož. ed. m kruch ſo jedli ǀ katira kry omezhj cilu ta terdi tož. ed. m dol. diamant ǀ tardo tož. ed. ž kosho ſlèzhe, inu supet po ſvoij navadi ſe savia ǀ kei bo nashal takushnu tardu tož. ed. s oblazhilu ǀ tu terdu tož. ed. s shelesu taku dolgu tauzh ǀ umreti pak je hotel nag na tem terdem mest. ed. m krishu perbit ǀ na tem terdim mest. ed. m krishu ǀ s'enem tardem or. ed. m kamenam pot glavo ſo leshali ǀ v'kaj s'eni vishi taku terdi im. mn. m djamanti ſe morio omezhiti ǀ kadar ſe ſaina de terde tož. mn. m orehe griſe ǀ sa koſti, inu tarde tož. mn. ž skorie, katere njemu Gospodar dà, vſyh vishah paſs ſe njemu hualeshen iskashe ǀ pelen, inu terde tož. mn. ž koſti vshafaio 2. strog: Gdu ſe bode podstopu sdaj ſodit Krajla Cambiſa de je bil prevezh oster, inu tard im. ed. m ǀ taku terd im. ed. m, inu oſter ſe iskashe pruti taiſtom kateri v' Tempelni ſo kupzhuvali ǀ de bi taKu tardt im. ed. m, inu oſter s'temy drugimi nebil ǀ Nezh nepomaga ta tardi im. ed. m dol. poſt Curianu Philoſophu ǀ neketeru ſtu leit potle je taku tarda im. ed. ž ta sapuvid ludem naprei prishla ǀ od katere tarde rod. ed. ž sapuvidi S. Peter je dial ǀ Sdaj enimu ostrimu, inu tardimu daj. ed. m oblastniku ǀ koku ti samoresh en tak tard tož. ed. m post dershati ǀ Polona nikar li ta terdi tož. ed. m dol. poſt S. Joannesa karſtnika ǀ Ceſarſtvu je bil sapustil, inu venem Kloshtru tardo tož. ed. ž pokuro dellal ǀ ſvoje truplu s'poſtam, inu tardo or. ed. ž pokuro martrat ǀ Vy nejſte tulikajn s' poſtam, inu s'terdo or. ed. ž pokuro ſmartrali vaſhe truplu, kakor Iacob Puszhaunik 3. neusmiljen: Tard im. ed. m je ratal, sa volo te hude navade ǀ moje ſerze je tardu im. ed. s kakor kamen ǀ Serze tiga greshnika bò terdu im. ed. s ratalu ǀ gdu bo taku terdiga rod. ed. s serza ǀ satoraj ſte takorshniga tardiga rod. ed. s ſerza, kakor Judesh Iskariot ǀ on je urshoh de imate taku tardu tož. ed. s ſerze ǀ bo omezhil tu terdu tož. ed. s neuſmilenu ſerce teh Iudou ǀ hudizh je na njega terdom mest. ed. m ſerzu ſydel ǀ de bi naſha tarda im. mn. s ſerza ſe omezhila ǀ ſerza takorshneh hudobnih karshenikou taku terda im. mn. s rataio ǀ Kej ſo sdaj taiſte terde im. mn. ž/s kamenitve ſerza ǀ omezhiti tudi ſvoja tarde tož. mn. ž/s ſerza ǀ je bil pregovuril taiſte taku terde tož. mn. ž/s, inu oherne ſerza 4. hud, naporen, težek: ſlasti en terd im. ed. m, inu teshak ſtan je ſakon ǀ ſe ſo bily rejshili od tarde rod. ed. ž shlushbe Faraonave ǀ od te terde rod. ed. ž shlushbe faraonave ǀ Job ſe je veſſelil pod britkoſtio tega terdiga rod. ed. s terpleina ǀ Nuna rata, enu tardu tož. ed. s shivejnie pele 5. neumen: dokler ima terdo tož. ed. ž glavo, ſe nezh glave nepopade 6. popoln: do terde rod. ed. ž nozhj vkupaj lebaio, inu pyanzhuaio primer.> Gdu je bil terdeishi im. ed. m djamant kakor S. Thomash ǀ O ſerze tardeishi im. ed. s kakor skala ǀ she neusmileniſhi, inu terdejshi im. ed. m pruti Iſraeliterjom ratal ǀ ti bi tardeishi tož. ed. s ſerze imel ǀ en tatushen bi tardeshi tož. ed. s ſerze imel kokar je ta terd kamen ǀ Kir terdejshi tož. mn. s ſerza kakor je Djamant prezej omezhij trde glave trmoglav: ſa tiga volo só shene taku tarde glave, de vſe po ſvoj glavi hozheo imeti
Svetokriški
udobiti -im dov. 1. dobiti, pridobiti si: miſli koku bi mogal vdobit nedol. meſſu, inu tajſtu pezhejne ǀ Marcus Antonius hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit nedol. ǀ kulikain hudizh ſe pofliſsa tebe vdobiti nedol. ǀ aku hozhe miloſt, inu odpushaine udobiti nedol. ǀ sgubish tuoje pravude katere ſi sagvishnu menil vudobit nedol. ǀ satorai ſe troshtam praudo vudobiti nedol. ǀ hozhete supet vasho lepo, inu Boshijo podobo vudobitij nedol. ǀ tu vezhnu veſselje sgubish, inu to paklensko martro udobish 2. ed. ǀ s' jokainam mleku od matere udobi 3. ed. ǀ odpushajne ſvojh grehou od ſamiga Chriſtuſa vdobi 3. ed. ǀ per leteh potrebnih ſe hitrei almoshna vdobj 3. ed., kakor pak per teh premoshnih ǀ vſaka ſtvar ſvojo farbo udobj 3. ed. ǀ kadar jo vdobij 3. ed. ǀ kateri ſerze vdoby 3. ed. s'tem Riſam ſe vojskovati ǀ Medved taku dolgu ſvoj porod lishe, dokler pravo medvedavo podobo vudobi 3. ed. ǀ voda katera tezhe po shlebah obeniga duha neudobi +3. ed. ǀ Taisti, kateri dalezh od vode ſtoij neutoni, dalezh od ognia nesgorrj, dalezh od kuge, kugo neudobj +3. ed. ǀ kadar eno vdobio 3. mn. ǀ s'sanikarnih fliſsni v'shlushbi Boshy rataio, inu en tak aiffer vdobè 3. mn. de vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ S'kuſi poſt Samſon je bil ſvoio nepremagano muzh udubil del. ed. m ǀ vſe Kunshti oberne, de bi li tvojo dusho vdubil del. ed. m ǀ ſe fliſash, de bi en grosh, eno petizo vudubil del. ed. m ǀ eno bogato, inu lepo sheno je bil vudobil del. ed. m ǀ nihdar ne bom vezh takorshniga mosha udobila del. ed. ž ǀ de bi skuſi leta koſſiz kruha, kateriga je ſebi od vſt utergala, od G. Boga vdobila del. ed. ž kruha, inu ojla ǀ skuſi firmo ſmò mozh udobili del. mn. m hudizhu superſtati ǀ de supet vasho lepo zhlovesko podobo bodete vudubli del. mn. m 2. premagati: ta Ceſſar je rad jegral jegro Skako imenovano, inu je taku dobru ſnal jegrat, de nikuli obedn nej mogal njemu udobit nedol. ǀ de vam ſe nobo godilu, kakor uni sheni, katera je imela en taku dolh jesik, de vſelej je hotela moshu vdobit nedol.
Svetokriški
ugasniti -nem dov. 1. ugasniti: Aku zhlovek zhaka dokler ſueizha hozhe vgaſnit nedol. ǀ ogin ugaſne 3. ed., aku derua ſe ne perkladaio ǀ ta luzh vgasne 3. ed. de ſi glih vodo gori neuliemò ǀ ogin te nezhiſtoſti vgaſne 3. ed. ǀ dokler bò ugasnila del. ed. ž ſueizha nashiga shiveina ǀ lampe, inu ſvezhe ſò ugaſnile del. mn. ž 2. pogasiti: raunu kakor voda ugaſne 3. ed. ogin … taku almoshna ugaſne 3. ed. greh ǀ kapla vuodè io ugaſne 3. ed. ǀ vejter velik v' kambro prishal v' kateri je ona leshala, ter ſedem sfeizh, inu try lampe je bil ugasnil del. ed. m ugasniti se ugasniti: taku nyh smersla ſerza s'ogniam svoje S. lubesni vſhge de nihdar vezh ſe nemorio vgasnit nedol.
Svetokriški
utopiti -im dov. utopiti: de li pluni meini, de je hotel njega utopit nedol. ǀ je bil sapovedal vſe Iudauske otroke Kar je bilu moshkiga spola v'vodo vrezhi, inu vtopiti nedol. ǀ ſyn ie shal zhes en potok, hudizh mu ſe perkashe, ter ga ſgrabi, inu ga ie hotel otopit nedol. ǀ Puſtiteme nej ga vtopim 1. ed. ǀ satorai vtopi vel. 2. ed. v' morij teh ſolſs, inu grevinge te preklete grehe, katere ſi doſehmal doperneſel ǀ bi vas utupil del. ed. m veni shlizi vode kadar bi blu niemu mogozhe ǀ kadar bi bilu mogozhe veni shlizi vode bi edn tiga druſiga vtupil del. ed. m ǀ bi eden tega drugiga v'en shlizi vode vutupil del. ed. m ǀ is kateriga vſt je shla vun ena derezha voda, kakor en velik potok, de bi utuopil del. ed. m eno zhaſtito Gospo ǀ kadar bi bilu mogozhe bi ſerze edn timu drugimu is shivota ſtergal, veni shlizi vode vtopil del. ed. m utopiti se utopiti se, utoniti: perleti ena muha noter v' glaſſ, ſe utopi 3. ed., tu vinu popiti ſe tebi gnuſſi
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 70
Dostopnost