- 1. star. ki obeta uspeh; obetajoč, uspešen: kazen učenec; tak začetek ni kazen / žito je letos kazno
- 2. zastar. lep, postaven: bil je prav kazen fant; bila je kazno dekletce
- kázno prisl., navadno v povedni rabi
- a) star. kaže, zdi se: kazno je, da je nevarnost mimo; kazno je, da je on kriv; otrok nimava in kazno je, da jih tudi ne bova imela
- b) zastar. primerno, prav: poveljstvu se je zdelo kazno, da ga premesti