Zadetki iskanja
FRAZEOLOGIJA: odkriti Ameriko, stric iz Amerike, teta iz Amerike
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov (nem. Amerika, frc. Amerique, angl., it. America), od 1507 ime kontinenta, po it. pomorščaku Amerigu Vespucciju (1454–1551)
- 1. blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; SINONIMI: amortizacija
- 2. ekspresivno zmanjševanje posledic neprijetne situacije
- 3. iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortizacija
- 3.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovanje vrednosti osnovnih sredstev; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortizacija
- 1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca
- 1.1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
- 1.2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
- 2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)
- 1. odstranjevati dlake z rezanjem tik ob koži
- 2. pihati tako, da se čuti hud, močen mraz
ETIMOLOGIJA: = cslov. briti, hrv., srb. brȉti, brȉjati, rus. brítь < pslov. *briti, sorodno s stind. bhrīṇā́ti ‛poškoduje, rani’, valiž. brwydr ‛boj’, iz ide. baze *bhrei̯H- ‛rezati, obdelovati z ostrim orodjem’ - več ...
- 1. navadno v množini bučno seme, navadno užitno
- 2. kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: iz botanike bučevka
ETIMOLOGIJA: ↑buča
- 1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
- 1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
- 1.2. ki ni skaljen ali moten
- 1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
- 1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
- 1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
- 1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
- 1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
- 2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
- 2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
- 2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
- 3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
- 3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
- 3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
- 3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
- 4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
- 5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
- 5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
- 5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
- 6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
- 6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
- 7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
- 8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
- 9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
- slabšalno prenatančno se ukvarjati z nepomembnimi podrobnostmi
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gromъ, hrv., srb. grȏm, rus. gróm, češ. hrom < pslov. *gromъ < ide. *ghromo-, tako kot gr. khrómos ‛hrup, rezgetanje’ iz korena *ghrem- ‛glasno in zamolklo doneti’ - več ...
- 1. odrasla samica goveda
- 2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...
- 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka
- 1.1. samec te živali
- 3. manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem
- 4. manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: ↑mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej ↑katar - več ...
- 1. zapolniti kožo umrle živali s polnilom in jo oblikovati tako, da se ohrani naravni izgled živali ali njenega dela
- 1.1. napolniti kaj s čim
- 2. ekspresivno (fizično) kaznovati
- 1. izraža, da je govorec začuden, prijetno presenečen, kaj odobrava
- 1.1. izraža, da se govorec ob nepričakovanem dogodku zamisli
- 2. izraža, da govorec opozarja na nerodnost, neprijetnost, napako
- 2.1. uporablja se, ko govorec želi prekiniti govorjenje sogovornika, mu sporočiti, da način njegovega razmišljanja, delovanja ni sprejemljiv, dober
- 2.2. izraža, da se govorec na hitro, bežno opraviči
- 3. kot členek uporablja se, ko govorec popravi svojo predhodno izjavo
- 1. ozek pas, snop svetlobe, zlasti sončne
- 1.1. valovanje, tok delcev, ki jih v ozkih pasovih, snopih oddaja telo
- 2. ekspresivno manjša količina česa, zlasti pozitivnega
- 3. ekspresivno kratkotrajen odraz prijetnega, ugodnega občutja