Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
žmígavec -vca m (ī) žarg., avt. smerni kazalec: ob zavijanju prižgati, vključiti žmigavec; desni žmigavec
SSKJ
žmíkati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. ožemati: perice žmikajo perilo / žmikati sir / žmikati ustnice stiskati
    // nar. vzhodno mečkati, tolči: žmikati repo, krompir za prašiče
  2. 2. dajati kratke, tleskajoče glasove: bil je premočen, v čevljih mu je žmikala voda / brezoseb. od vode mu žmika v škornjih
    ●     star. žmikati suh kruh s težavo jesti; star. sedi v gostilni in žmika vrček piva počasi pije
SSKJ
žmítek -tka m (ȋ) nar. sesirjeno ali usirjeno mleko: žmitek pade na dno; premešati žmitek
// sirnina, skuta: odcejati, ožemati žmitek / žmitek v obliki hlebca, krogle / pobrati žmitek, ki se je zgostil vrh lonca sladko skuto
SSKJ
žmŕkati -am nedov. (ŕ ȓ) nar. mežikati: luč ga je motila, zato je žmrkal / žmrkati z očmi
SSKJ
žmŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) nar. mežikniti: žmrkniti z desnim očesom
SSKJ
žmúkelj -klja m (ú) star.  
  1. 1. sprimek, kepica: sprijeti se v žmukelj; žmuklji krvi, sluza; žmuklji v močniku / izpljunil je žmukelj žvečilnega tobaka
  2. 2. šop: žmukelj las; žmukelj trave
SSKJ
žmúla -e ž (ú) star. izboklina, nabuhlina: žmula pri odcepu veje / kostna žmula
// grbina, vzpetina: pogled so mu zakrivali grmi, drevesa in nizke žmule
● star. zviti kaj v žmulo zvitek, svitek
♦ alp. trebušasta izboklina v skalovju, steni; teh. rahlo odebeljen stik, ki nastane pri uporovnem varjenju z večkratnim pritiskanjem, stiskanjem
SSKJ
žmúlast -a -o prid. (ú) star.  
  1. 1. poln izboklin, nabuhlin: žmulasta bukev
  2. 2. nabuhel, debel: žmulaste ustnice
    ♦     alp. žmulasta skala, stena skala, stena, v kateri so trebušaste izbokline; teh. žmulasti zvar rahlo odebeljen zvar, ki nastane pri uporovnem varjenju z večkratnim pritiskanjem, stiskanjem
SSKJ
žmúriti -im nedov. (ú ȗ) nar. gledati z napol zaprtimi očmi: žmuriti skozi trepalnice / žmuriti zaradi ostre svetlobe mežikati
SSKJ
žmúrka -e ž (ȗ) zool. guba očesne sluznice ali veznice pri nekaterih vretenčarjih: martinček zakrije, zavaruje oko z žmurko; žmurka ptic
SSKJ
žmúrkati -am nedov. (ȗ) nar. mežikati: žmurka, ker ga pečejo oči
SSKJ
žnábelj -blja m (á) nižje pog. ustnica: držati žnablje skupaj; ugrizniti se v žnabelj; spodnji žnabelj
SSKJ
žnáblo -a s (á) nižje pog. ustnica: imeti otečena, rdeča žnabla; brki nad žnablom
SSKJ
žnídar -ja m (ȋ) nižje pog. krojač: žnidar hlač, obleke še ni naredil
SSKJ
žníderšič -a m (ȋ) žarg., čeb. Žnideršičev panj: vzeti sat iz žnideršiča; žnideršiči in kranjiči
SSKJ
Žníderšičev -a -o prid. (ȋ) čeb., v zvezi Žnideršičev panj in žnideršičev panj panj z enakimi satniki v plodišču in medišču, ki se odpira zadaj: dati sat v Žnideršičev panj
SSKJ
žnóra -e ž (ọ̑) nižje pog. vrvica: napeljati, potegniti žnoro / uniforma, obšita z žnorami
● nižje pog. vse gre kakor po žnori vse gre kakor po maslu
SSKJ
žóga -e ž (ọ̄) kroglast predmet, ki se pri igranju, športni igri meče, suva, odbija: žoga se odbije, poskakuje; brcniti, ujeti, vreči žogo; poditi se, teči za žogo / gumijasta žoga; napihnjena, predrta žoga; žoga iz cunj; let žoge; njegova glava je okrogla kot žoga / košarkarska, nogometna, rokometna, teniška žoga
// šport., navadno s prilastkom podaja, udarec takega predmeta v določeno smer: domače moštvo je z dolgimi žogami doseglo premoč na igrišču; vratar je uspešno lovil visoke žoge / doseči odločilne točke s skrajševanjem žog
● žarg., šport. žoga je okrogla izid športne igre z žogo se ne da vnaprej zanesljivo napovedati; pog. brcati žogo igrati nogomet; ekspr. otroci nabijajo žogo igrajo nogomet; publ. vratar gostujočega moštva je moral kar petkrat pobrati žogo iz mreže je dobil pet golov; publ. poriniti, poslati žogo v mrežo dati gol; ekspr. predsednik je podpredsedniku dvakrat namignil, naj uredi zadevo, a mu je ta obakrat vrnil žogo prepustil dolžnost, odgovornost za ureditev zadeve; žarg., šport. startati na prvo žogo prizadevati si jo takoj, čimprej dobiti
♦ šport. centrirati, izgubiti, podati, prestreči, servirati, voditi žogo; metati žogo iz avta; mrtva žoga ki jo držita dva nasprotna igralca nad tri sekunde; nošena žoga pri igrah z žogo odbitje, met žoge, pri katerem se ta zadržuje v roki dalj, kot je dovoljeno; rezana žoga pri tenisu in namiznem tenisu z nagnjenim loparjem odbita, udarjena žoga; sodniška žoga pri nekaterih igrah z žogo ki jo sodnik ob prekinitvi igre vzame in jo po njej spet vrne igralcem
SSKJ
žóganje -a s (ọ̄) glagolnik od žogati se: pri žoganju so se zelo razgreli; žoganje in plavanje / žoganje z besedami
SSKJ
žógast -a -o prid. (ọ̄) podoben žogi: žogasta oblika / ekspr. žogasta ženska zelo okrogla, debela
Število zadetkov: 93154