Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
žóganje -a s (ọ̄)
glagolnik od žogati se: pri žoganju so se zelo razgreli; žoganje in plavanje / žoganje z besedami
SSKJ²
žógast -a -o prid. (ọ̄)
podoben žogi: žogasta oblika / ekspr. žogasta ženska zelo okrogla, debela
SSKJ²
žógati se -am se nedov. (ọ̄)
igrati se z metanjem in lovljenjem žoge: otroci se žogajo; žogati se z novo žogo
// igrati se z metanjem in lovljenjem česa sploh: žogati se s knjigami, kostanji; pren., ekspr. njihove misli so se žogale z zvezdami
SSKJ²
žógica -e ž (ọ̄)
manjšalnica od žoga: loviti, metati žogico; igrati se z žogico; celuloidna, kosmata, volnasta žogica / namiznoteniška, pog. pingpong žogica; žogica za golf, tenis / rezati, vračati, zabijati žogice
● ekspr. čebljajoče žogice so se valile okrog koklje piščeta; ekspr. biti žogica v sporu med nasprotnikoma oseba ali predmet, ki se zavrača in pošilja nazaj k nasprotniku
SSKJ²
žogobŕc -a m (ȓ) šalj.
1. nogometaš: biti vnet žogobrc
2. nogomet: gledati, igrati žogobrc
SSKJ²
žóhar -ja m (ọ̄)
nar. ščurek: zatirati žoharje; stenice in žoharji; gledajo me kakor črnega žoharja v skledi neprijazno, sovražno; čepeti, skrivati se kakor žohar v luknji
SSKJ²
žokálnik tudi žókalnik -a [žokau̯nik, prva oblika tudi žokalnik] m (ȃ; ọ́)
nar. tolkač, mešalo: mešati, tlačiti z žokalnikom
● mlinarski žokalnik nekdaj kol za tlačenje moke v vrečo
SSKJ²
žókati -am nedov. (ọ́ ọ̄)
nar. dregati, suvati: žokati s palico v seno, sneg / žokati koga, da bi se zbudil / živina se žoka se bode
SSKJ²
žókniti -em dov. (ọ́ ọ̑)
nar. dregniti, suniti: žokniti s palico v seno / počakali so ga v temi in ga žoknili sunili, zabodli
SSKJ²
žôlca tudi žólica -e [prva oblika žou̯ca] ž (ȏ; ọ̑)
polprozorna, poltrda jed iz kuhanih svinjskih parkljev, glave: jesti, rezati žolco; skleda žolce; trese se kot žolca / kuhati žolco
// temu podobna snov: zvarek se je hitro strdil v žolco; iz mleka se je naredila zdrizasta žolca
SSKJ²
žôlč -a [žou̯č] m (ȏ)
1. grenka, zelenkasto rumena tekočina, ki jo izločajo jetra: bruhati žolč; preiskava žolča; sestavine žolča; okus po žolču; grenek kot žolč
2. ekspr. jeza, togota: žolč mu je prekipel, zavrel; izbruh žolča; bled od žolča / vsi so občutili njegov žolč / brez žolča, z žolčem v srcu misliti na koga
// strastno, popadljivo sovraštvo: kritika, polna žolča / z žolčem kaj pripomniti
● žolč se mu je razlil je iztekel iz žolčnega mehurja; ekspr. žolč ga zvija ima težave z žolčem; ekspr. zlivati žolč na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati
SSKJ²
žôlčast1 -a -o [žou̯čast] prid. (ȏ)
podoben žolču: žolčasta tekočina / žolčast okus
♦ bot. žolčasti goban neužitna goba s svetlo rjavim klobukom in rožnato trosovnico, Tylopilus felleus
SSKJ²
žôlčast2 tudi žóličast -a -o [prva oblika žou̯čast] prid. (ȏ; ọ̑)
podoben žolci: gosta žolčasta jed
SSKJ²
žôlčen -čna -o [žou̯čən] prid. (ȏ)
1. nanašajoč se na žolč: žolčne snovi / žolčni napad / žolčna preiskava
♦ med. žolčni kamen trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki so v žolču; žolčne kisline kisline, ki so v žolču; žolčna barvila snovi, ki dajejo barvo žolču
2. ekspr. jezljiv, togotljiv: žolčen človek; po naravi je zelo žolčen / žolčen glas
// strastno, popadljivo sovražen: biti žolčen zaradi česa / žolčni očitki; žolčen pogovor, prepir; žolčna kritika, razprava
    žôlčno prisl.:
    žolčno govoriti, pisati; žolčno rumene oči
SSKJ²
žolčevòd -óda [žou̯čevod-] m (ȍ ọ́)
anat. cev, ki odvaja žolč iz jeter in žolčnika v dvanajstnik: zamašitev žolčevoda
SSKJ²
žolčljív -a -o [žou̯čljiv-] prid. (ī í)
ekspr. jezljiv, togotljiv: po naravi je zelo žolčljiv / človek žolčljivega videza
// strastno, popadljivo sovražen: pisec kritike je preveč žolčljiv / žolčljiv ton polemike; žolčljive besede; žolčljiva ironija
    žolčljívo prisl.:
    žolčljivo reči
SSKJ²
žôlčnik -a [žou̯čnik] m (ȏ)
anat. organ, v katerem se zbira in zgošča žolč: vnetje žolčnika
SSKJ²
žôlčnost -i [žou̯čnost] ž (ȏ)
ekspr. jezljivost, togotljivost: ni mogel obvladati svoje žolčnosti / žolčnost glasu
// strastna, popadljiva sovražnost: žolčnost besed / z žolčnostjo vprašati
SSKJ²
žôld -a [žou̯d-] m (ȏ)
zastar. vojaška služba: nabirati fante za žold / iti v žold iti k vojakom
● star. dobivati majhen žold plačilo, plačo
SSKJ²
žolica ipd. gl. žolca ipd.
Število zadetkov: 97669