Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
arianus m arijanec: Olympius Arianus im. ed. je shentoval S. Troyzo (II, 300) → Arius, → arijanar
Svetokriški
Arias m osebno lastno ime Arij: kakor arias im. ed. Montanus piſse (II, 584) Bl. Árij Montán, srlat. Arius Montanus (1527–98), špan. razlagalec Svetega pisma in orientalist
Svetokriški
arijanar -ja m arijanec: Je bil en Arrianar im. ed. mozhnu pres vſiga urshoha udaril tiga zhaſtitiga shkoffa Fulgentia (V, 408) ǀ ſo bily veliku denarju oblubili Arrianary im. mn., de bi pred Conſtantinam Ceſsariam sprizhovala, de S. Athanaſius je tajſto poſilil eno nuzh, kadar ſamà ſta v' hishi bila (II, 402) Privrženec aleksandrijskega duhovnika Arija; → Arius, → arianus
Svetokriški
Ariofarnes -a m osebno lastno ime Ariofarnes: ſa Rihterja te praude ſo bily sbrali eniga Vuzheniga Philoſopha is imenam Ariofarnes im. ed. (II, 306) ǀ v'oblaſt tiga Vuzheniga Philoſopha Ariofarneſa rod. ed. (II, 437) Verjetno ni mišljen tračanski kralj Ariofárnes.
Svetokriški
Aristides -da m osebno lastno ime Aristid: Kadar Ariſtides im. ed. letu shlishi ǀ Kunshten je bil peld ene bolné Pershone, kateri peld je bil ſmalal Ariſtides im. ed. ǀ poshlushajte kaj Plutarcus pishe od Ariſtida rod. ed. Philoſopha ǀ nej poſnal Ariſtida tož. ed. (III, 179) ǀ de bi s' deshele bandishali Ariſtida tož. ed. Philoſopha 1. Aristíd, gr. Ἀριστείδης, (pribl. 530–467 pr. Kr.), atenski državnik, poveljnik pri Maratonu 2. Aristíd iz Téb, gr. Ἀριστείδης (5.–4. stol. pr. Kr.), slavni slikar
Svetokriški
Aristipus m osebno lastno ime Aristip: Ariſtippus im. ed. pak pravi (II, 508) ǀ kar je odgovuril ta Vuzheni Philoſophus Ariſtippus im. ed. Krajlu Dioniſiuſu (III, 6) ǀ Ariſtippus im. ed. Philoſophus je shlishal hualit eno Sheno, de je ſilnu lepa Aristíp iz Ciréne, gr. Ἀρίστιππος (435–355 pr. Kr.), filozof, Sokratov učenec, utemeljitelj nauka o hedonizmu, uravnavanem po notranji svobodi
Svetokriški
Aristoteles -la m osebno lastno ime Aristotel: Berite k'vashimu shpotu, kaj Ariſtoteles im. ed. Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Aristoteles im. ed. pak bi rekal, de tu nar nuznishi je sposnati, inu sgruntat naturo teh stuarjenijh rezhij ǀ po beſsedah Firshta teh Philosophu Aristotela rod. ed., Kateri pravi Aristótel, gr. Ἀριστοτέλης (384–322 pr. Kr.), slavni filozof, Platonov učenec
Svetokriški
Aristotelnov -a prid. Aristotelov: ſrezho Scipionavo, vuzhenuſt Ariſtotelnavo tož. ed. ž (V, 461) → Aristoteles
Svetokriški
aritmetika -e ž aritmetika, računstvo: morebitj ijh bosh vuzhil Theologjo … Morebiti Aritmetico tož. ed., de bi snali raijtat, inu shtejti (I/1, 29) ǀ On je vuzhil Gramatiko, koku imaio perſtavit, inu perloshit Kiſſilu s' tem slatkem … Aritmetiko tož. ed., de imaio poprej srajtat kulikajn shup, kulikajn prat, kulikajn poshtet, kulikajn tort, inu ſalathozheo na miſo dat (IV, 290) ← gr. ἀριϑμητική ‛veda o številih’
Svetokriški
Arius m osebno lastno ime Arij: Arrius im. ed. je bil pozhil, inu vſe zheua ſo ſe bile iſſule (IV, 19) ǀ Montanus je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco … Arrius im. ed. skuſi Conſtanzo Ceſſarizo (V, 66) ǀ ta hudobni Arius im. ed., kir je vuzhil, de Verbum non erat ab æterno (III, 27) Árij, gr. Ἀρεὶος (pribl. 250–336), prezbiter v Aleksandriji, predstavnik antiohijske teološke smeri, heretik, ki je zanikal enotnost Svete Trojice s trditvijo, da Jezus Kristus ni Bog; → arijanar, → arianus.
Svetokriški
arka -e ž skrinja: Sakai ta Malik Dagon, inu ta Arca im. ed., ali skrjnia tiga Gospuda nemorio vukapaj prebivat pod eno ſtreho (II, 8) ǀ tedaj hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona, de Arca im. ed. gnade Boshje bo mogla v tajſtim prebivat (III, 94) ǀ ſo vſelej shli molit k' tej Uti Boshy, v' kateri ſo hranili to Arco tož. ed.; ali Scrinjo Boshjo (III, 480) ← it. arca < lat. arca ‛skrinja’; → skrinja
Svetokriški
Arkiadus -a m osebno lastno ime Arkadij: Boronius od Ceſſarize Eudoxiæ pishe, de vezkrat zhes tu meſtu Gaza je toshila ſvojmu Ceſſarju Archiaduſu daj. ed. (IV, 36) Flávij Arkádij, lat. Flavius Arcadius, vzhodnorimski cesar (383–408). Zapis ima morda tiskarsko napako namesto Archadiuſu.
Svetokriški
Armahanus m osebno lastno ime Armahan: Inu Trithemius, kakor tudi Armachanus im. ed. pisheo, de tudi MARIA Diviza je bila v' letej Bratauszhini (IV, 311) Jákob Usêrij Armahán, srlat. Jacobus Usserius Armachanus, avtor knjige Historia Dogmatica de Scripturis et sacris vernaculis (London 1689)
Svetokriški
Armandus m osebno lastno ime Armand: Armandus im. ed. saſtopi te dushe v' vizah (V, 633) Verjetno je mišljen Armánd, frc. Jean-Armand le Bouthillier de Rancé (1626–1700), opat in reformator samostana Notre Dame de la Trappe v Normandiji.
Svetokriški
Armenar -ja m prebivalsko lastno ime Armenec: Tacitus piſse, de nekadai je bila ta navada per Armenariah del. mn. m, de kadar dua Firshta ſta Saveso, inu myr ſturila, ſta roke ſi okaruavila, inu s' ſvojo laſtno kryvio ſta Saveso poterdila (V, 276) → Armenija
Svetokriški
Armenija -e ž zemljepisno lastno ime Armenija: ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie rod. ed. ǀ S: Ierni grè v'Armenio tož. ed., kir ty nar hudobnishi ludje ſo prebivali ǀ Ta Krajl je regeral v'Armenij mest. ed. Arménija, dežela med Malo Azijo, Kavkazom in Perzijo, v 9.–10. stol. samostojno kraljestvo
Svetokriški
armenski -a prid. armenski: okuli Kraila Armenskiga rod. ed. m (V, 340) → Armenija
Svetokriški
Arnoldus -da m osebno lastno ime Arnold: kaj pravi Arnoldus im. ed. Carnotenſis ǀ taku vuzhj Maſhnike Arnoldus im. ed. Appat ǀ Arnaldus im. ed. ſe zhudi, de taiſte shivali, katire je vidil Pharaon, ſe vſe eno pasho imele per kraju te vode ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Organiſti s. Arnalda tož. ed. 1. → Karnotensis 2. Morda je mišljen Árnold iz Lübecka (umrl 1212), opat, ki je nadaljeval Helmoldovo kroniko Slovanov do 1209. 3. Sv. Árnold (umrl okrog 800), škof, zavetnik glasbenikov
Svetokriški
Arocus -a m osebno lastno ime Arok (?): G. Bug je bil dal enu veliku sposnajne te bolne oſdravit Euſculapiuſu, Arocusu daj. ed., Galenu, Hippocrateſu, inu veliku drugem (IV, 195) Ni znano, kdo je mišljen.
Svetokriški
Aron -a m osebno lastno ime Aron: Aron im. ed. je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè ǀ Dokler Aaron im. ed. ie bil ſtarishi, inu vzheneshi kako Moiſes ǀ ena ſuha vejza v'roki Arona rod. ed. Mashnika je zvetla ǀ grè ta nehvaleshni, inu terdouratni folk k'Aronu daj. ed. ǀ Ali ſakai ie Moyſeſa Aaronu daj. ed. naprei poſtavil ǀ je bil G. Bug Araonu daj. ed. dal, de kadar s' shibo je bil po vodi udaril, inu taiſto v' krij preobernil ǀ Mojſeſſa, inu Arona tož. ed., tedaj my ſpoſtuimo ǀ Satorai G. bug ie Moiſeſa vezh shtimal, kakor Aarona tož. ed. ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu … s'Aronam or. ed. Kadilu Áron, lat. V Aaron, Mojzesov starejši brat (SP 2 Mz 4,14, 1 Mkb 4,14)
Število zadetkov: 8461