Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
zlobnost -i ž jeza, bes: ſi potle proſſil G. Boga, de bi tebe neshtraifal v' ſvoim ſerdi inu neſvaril v' ſvoi slobnoſti mest. ed. (V, 632 s.) Prevod citata Domine ne in furore tuo arguas me, neque in ira tua corripias me.
Svetokriški
zlodej -a m hudič, zlodej: hudizh me vſemi, sludi im. ed. me resneſi ǀ De bi ſludi im. ed. vſel vinu, inu vuoli ǀ na mejſti sludia rod. ed., hudizha, treska, hozheio po ſehmal leto S. Beſſedo v' vſtyh imejti ǀ ſtukrat tvojga blishniga ſakolnesh, sludiu daj. ed. sdash, ſmert voſzhish ǀ Vſemi, inu pij, de bi sludia tož. ed. popijl ǀ nihdar drugiga vſtih nej ſi imèl, ampak ſludia tož. ed., inu hudizha ǀ s'hudizham, inu s'ſludiam or. ed. sdajejo ſvojga blishniga ǀ vſy sludy im. mn. is pekla ſo ſè resuisdali ǀ So kakor ene paklenske jezhe, polne sludjou rod. mn., inu hudizhuu
Svetokriški
zlodejanje s preklinjanje z besedo zlodej: Lubish hudizhovajne, sludjaine tož. ed., preklinajne, treskaine (II, 345)
Svetokriški
zlodejati -am nedov. preklinjati z besedo zlodej: vaſhe otroke namejſti ozhanaſha, inu zheszhene Marie Vere, inudeſſet S. Sapuvidi vuzhite preklinat, inu sludjat nedol. ǀ Ah kaku veliku vezh bi ſe sramovali kregat, ſmeriat, inu sludiat nedol. ǀ vſe skuſi kaunete, preklinate, sludjate 2. mn., treskate, eden temu drugimu ſmert, inu paku voshzhite ǀ nesludiai +vel. 2. ed., inu neshentovai, ampak Boga zhaſti s' tvojm jeſikam ǀ vſeskuſi je preklinal, sludial del. ed. m, treskal, marmral, opraulal, klafal, inu s' Bugam shentoval ǀ de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali, vſe skuſi nekleli, sludjali del. mn. m, inu hudù ſvojmu blishnimu s' jeſikam nevoshzhili ǀ Shelish de bi nesludiali +del. mn. m, preklinali, ali shentovali
Svetokriški
zlodovanje -a s preklinjanje z besedo zlodej: de morebiti preklinajne, sluduvaine im. ed., treskajne &c. nej obeden velik greh ǀ hozhesh ſe sdershat od kletvine, sludivaina rod. ed. inu shentvaina ǀ nehaite vy kmetje od sluduvaina rod. ed., shentovaina, inu treskainia ǀ nikar ſe nepovernite k' sludovajnu daj. ed., hudizhovainu, shentovainu, klafainu ǀ Kakor ſte do ſehmal nuzali vash jeſik sa sludovaine tož. ed., inu klafaine
Svetokriški
zlomiti dov. zlomiti: grè k'enimu Paderiu, inu supet ſi pusti nogo slomit nedol. ǀ un mladenizh pak nogo ſj je pustu slomit nedol. ǀ ti veruejesh de bi ſi urat, ali nogo slomil del. ed. m ǀ nad katerem nikatere palze ſò bily slomili del. mn. m
Svetokriški
zložiti -im dov. 1. zložiti: poprej more ſvoje mreshe sloshit nedol., inu ſvoje hishne rezhy perporozhit 2. zbrati: kadar bi vſy Ceſſary, krajly, inu Firshti vkupai s'klenili, de hozheo en lep dvor puſtiti ſydat, inu k'temu bi sloshili del. mn. m vſe nyh shaze (v)kup(aj) zložiti 1. zbrati: ſim perſilen vezh marter tiga ſveita vkupai sloshit nedol., aku vam hozhem enu maihinu taiſte martre saſtopit dati ǀ kar ſo mogli imeti kupaj sloshe 3. mn., inu tem ſholnerjam neſsejo 2. sestaviti: nam je perneſel taisto shlahtno, inu nar nuznishi arznio Elixier vitæ imenovano, nad katero tulikain lejt ſo ty ſtari Arzaty ſhtudierali, ali vener jo ne ſo mogli vkup sloshit nedol. ǀ Mahomet je bil leto spet vkupaj sloshil del. ed. m → izmekniti
Svetokriški
zmalan -a prid. naslikan: na meſtnih uratah Boppen je ſmalan im. ed. m, ali saresan ǀ Xeuxes je menil de nej smalan im. ed. m temuzh natirlih ǀ en Vuzhenik je bil verhu eniha smalaniga rod. ed. m capuna sapiſſal ǀ ta peld smalen tož. ed. m pred ozhmy imate ǀ vij uidite eniga zhloveka smalaniga tož. ed. m ži. ǀ ogin, kateriga vidimo ſmalaniga tož. ed. m ži. na pildu S. Lourenza ǀ Ti Cherubini smalano tož. ed. ž ſo imeli lepoto Marie Divize ǀ tu smalanu tož. ed. s proſsu ſo hotele jejsti ǀ nam samorio sprizhat te table smalane im. mn. ž ǀ tize shive, ſo k'tem smalanem daj. mn. letele ǀ kateri imaio v'hishi smalane tož. mn. m ſuoje ſtarishi ǀ ta kateri je nyh ſmalane tož. mn. m pilde vidil, je bil perſilen taiſte hualit → zmalati, → izmalan
Svetokriški
zmalati -am dov. naslikati: je bila puſtila smalat nedol. en pushilz is gartrosh ǀ je bil ſturil ſmalat nedol. enu ſerze pò podobi tiga diamanta ǀ ta Maler ſe reſerdi, peld damu nese, na glavo eno norssko kappo mu smala 3. ed. ǀ della teh ſerznih Vojszhakou ſmalaio 3. mn. sraven nyh pilda ǀ Apelles Firsht teh Malariu je bil en Fironk smalal del. ed. m ǀ v'tem kir vſhe polovizo pilda je bil ſmalal del. ed. m ǀ Na grob Ioſva Iſraelskiga Capitana ſò bilij ſmalali del. mn. m ſonze → malati
Svetokriški
zmamljen -a prid. premamljen: Pride shena is pleſſa s' klaferskimi beſſedami smamlena im. ed. ž (V, 168)
Svetokriški
zmanjkati -am dov. zmanjkati: Ti smanka 3. ed. kjekaj v' hishi, v' venogradi. etc. Prezej ſodish, de hlapz, ali dekla, ta, ali uni je tebi vſel ǀ kruha v' hishi mu nesmanka +3. ed. ǀ kadar ym bo vina ſmankalu del. ed. s ǀ sizer bi meni nesmankalu +del. ed. s tèh prizh ǀ bodo poprej ludje smankali del. mn. m, KaKor paK Kroh → manjkati
Svetokriški
zmartran -a prid. izmučen: videozh tvojga zartaniga Odreshenika taku neuſmilenu ſmartraniga tož. ed. m ži., inu reshaleniga (II, 491) → zmartrati
Svetokriški
zmartrati dov. izmučiti: Vy nejſte tulikajn s' poſtam, inu s'terdo pokuro ſmartrali del. mn. m vaſhe truplu, kakor Iacob Puszhaunik (II, 512) → martrati
Svetokriški
zmastiti dov. pomečkati, poležati: leta je tajla, inu djala, de nye otrok je per ny leshal, inu de je shiu, aku pak ona je ſvojga smaſtila del. ed. ž, nje shkoda (V, 510) Tvorjeno iz mastiti ‛tlačiti’ < slovan. *mъsti̋ti iz *mъstъ̏ ‛mošt’ ← lat. mustum.
Svetokriški
zmerjati -am nedov. zmerjati: ga sazhne kregat, inu smeriat nedol. ǀ sazhne kregat, inu ſmeriat nedol. S. Miklausha ǀ mosh jo sazhne s' norizami ſmerjat nedol. ǀ Seneca je imel urshoh s'ſlepzy takorshne otroke smerjat nedol. ǀ sapovei Jeremiu Preroku, de imà takorshne s' norzy ſmiriat nedol. ǀ leta sazhne krajla smjeriat nedol., inu sanizhuati ǀ ti is iese ſmeriash 2. ed., inu kaunesh druge ǀ ti mati tuoio hzher s' lotarzi smeriash 2. ed. ǀ Ti kateri smerjesh 2. ed., inu tepesh tuojga blishniga ǀ s' Satanam ga smeriesh 2. ed. ǀ ſashpotujesh, inu ſmeriesh 2. ed. Mashnike ǀ Katere S. Chryſoſtomus mozhnu krega, inu ſmeria 3. ed. ǀ Se nekateri shtarishij toshio zhes suoje otroke, de ſo nepokorni, ſamavolni, de ijh s'merjejo 3. mn., de ſe s'nijh shpòt delaio ǀ ſmeriaite vel. 2. mn., inu priklinaite pamet Judesha Iskariota ǀ s'norzmy ijh je ſmerjal del. ed. m ǀ taiſto je ſmerjal del. ed. m s' pyanko ǀ yh je ſmerial del. ed. m, inu dial, de nebodo nihdar dobriga dozhakali ǀ Tudi jeſt bom smerial del. ed. m, inu preklinal tebe, O Judesh Iskariot ǀ Nash S. Varih je pomogal, inu vshlishal taiſte, kateri ſo njega ſmeriali del. mn. m, inu tepli zmerjati se zmerjati se: kadar Mosh, inu shena ſe kregata, kouneta, inu ſmeriata 2. mn. ǀ kadar shlishi de ſe kregoio, inu smirjeio 3. mn.
Svetokriški
zmesti zmetem dov. zmesti, pomesti: grèsh inu ſmeti, inu pleveu skupaj smetesh 2. ed. inu ſa dobru shitu mu dash (I/1, 159)
Svetokriški
zmešan -a prid. pomešan, zmešan: Vener je bil s' shaloſtio smeshan im. ed. m, sakaj Chriſtus je prezei shal v' puszhavo ſe poſtit ǀ Vener je bil s' shaloſtio ſmeshan im. ed. m, kir Herodesh je hotel JESUSA vmorit ǀ je ſmejshan im. ed. m s' vezhno grenkuſtio ǀ lolka je smeshana im. ed. ž s'pſhenizo ǀ vidim de na semli lolka je smeshena im. ed. ž s'pſhenizo ǀ taistu morje je bilu s'ogniam smeshanu im. ed. s ǀ naſhe vupajne veliku s' ſtraham bò smeshanu im. ed. s ǀ Na semli pak je vſe smeishanu im. ed. s s' tem hudem ǀ s' tem sauzham je bilu smeishenu im. ed. s taiſtu vinu ǀ imam glavo vſo ſmeishano tož. ed. ž, de neveim kaj ſim vidil ǀ ſo vkup smeshani im. mn. m ǀ de ſi lih s'grenkuſtio, inu neſtonovitnoſtio so smeshane im. mn. ž ǀ kakor de bi te S: Arznie s'strupom smèshane im. mn. ž bile ǀ glava ſe sazhne verteiti, moshgane ſo ſmeishane im. mn. ž, ſe sazhne opotekat → zmešen
Svetokriški
zmešano prisl. zmešano: v' pakli, kir nej obene ordinge, temuzh je vſe ſmejshenu, vener imaio ſvojga Firshta, namrezh Luciferia (IV, 63)
Svetokriški
zmešati -am dov. pomešati, zmešati: koku imajo ſmejshat nedol. sheliszha, bajnperlne, pignole, mandelne, Zukar ǀ gre spet vinu Kupovati, meneozh taistu mozhnu s'vodo smejshati nedol. ǀ mu moshgane ſmejsha 3. ed. ǀ Muſica ſe nepretarga, inu ne ſmejsha 3. ed. ǀ nasha dobra della kadar ſe ſmeisheio 3. mn. s' morjam britke martre Chriſtuſa JESUſA ǀ valovi, inu vejtrovi tajſtu smejshajo 3. mn. ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal del. ed. m te hudobne, s' dobrimy ǀ nijh jesik je bil Bug smeſhal del. ed. m de eden tega drusiga nej sastopel ǀ velika shaloſt je meni pamet ſmeishala del. ed. ž ǀ Prevelika preusetnoſt je bila timu Krajlu pamet smeishala del. ed. ž ǀ gredò na gmaino ijskati sheliszhe, de bi s'moko smejshali del. mn. m, skuhali, inu nyh lakoto potoliashili zmešati se pomešati se: ſe je bil potſtopil bres ohzetniga oblazhila ſe smejshat nedol. s' taiſtimi, kateri ſo ohzetnu oblazhilu imeli ǀ ſvejſde … de vſe skusi po Nebeſih tekajo, inu vener nihdar ſe neſmeishaio +3. mn.
Svetokriški
zmešen -a prid. pomešan, zmešan: zhe tezhe po semli katera je smeſhèna im. ed. ž s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne (I/1, 190) Mogoče bi bilo sicer izhajati iz → zmešan in domnevati prehod nenaglašenega a > e za palatalom, vendar v prid nastavku zmešen, kar je deležnik od zmesíti, govori naglasna oznaka.
Število zadetkov: 8461