Vzgojena in izobražena sem bila v prepričanju, da je verjeli ali ne (nepotreben) suženjski prevod iz »srbohrvaščine«, tako rekoč kroatizem, in da je treba namesto tega uporabljati če verjamete ali ne, verjemite ali ne ali kaj podobnega. Zdaj pa me neka prevajalska in lektorska agencija prepričuje, da "s tem slovnično in pravopisno ni nič narobe" in da "se pogosto uporablja". Slednje je žal res, toda ali je zaradi tega tudi (že) popolnoma sprejemljivo?
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna
Raba fraze »verjeli ali ne« v slovenščini
Jezikovna
Raba glagola »privzeti/privzemati« glede na slovarska priporočila
Zanima me, kako je z glagolom privzeti/privzemati. V SP 2001 je imel kvalifikator »neobčevalno«, v najnovejšem SSKJ pa kvečjemu »knjižno«. Kaj kvalifikator »knjižno« sploh hoče povedati? Ali takšno besedo, če nam je všeč, lahko uporabljamo brez slabe vesti?
Jezikovna
Raba glagola »uskladiščevati«
Zanima me, če je uporaba glagola uskladiščevati v spodnjem stavku pravilna:
Blago se uskladiščuje.
Jezikovna
Raba glagolov »moči« in »smeti«
Glede slovničnih pravil, pri prepovedanju določenih izrazov ali njihove uporabe, uporabljamo ne moremo ali ne smemo? Npr. pri glagolih s povratnim zaimkom se (bati se), NE MOREMO ali NE SMEMO upodabljati zaimka si (bati si)?
Jezikovna
Jezikovna
Raba glavnih, ločilnih in množilnih števnikov
Katera raba je pravilna oz. kakšne so razlike?
- Uporaba dvojih očal ...
- Uporaba dvoje očal ...
- Uporaba dvojnih očal ...
Jezikovna
Raba imena »Rog Črmošnjice«
H kateri vrsti imen spada zveza Rog Črmošnjice in kakšen je njen pravopisno ustrezen zapis?
Jezikovna
Raba izraza »operaterka teleprompterja«
Na koncu tv oddaje Panopticum s podnaslovom Pametni novi svet na TV SLO 1 je bila med naštetimi sodelavci pri oddaji navedena tudi teleprompter operaterka. Izraz sem srečala prvič. Poskusila sem poizvedeti v SSKJ. Kaže, da gre za nov izraz, neposredno povzet iz tujega – skoraj gotovo angleškega jezika. Mislim, da bi se na nacionalki morali potruditi, da bi našli ustrezno slovensko besedo. Sicer pa – ali obstaja? Teleprompter mi nič ne pove.
Jezikovna
Raba izrazov »v času« in »s strani«
Zanima me vaše mnenje glede jezikovnih nasvetov iz knjige Jezik naš vsakdanji Janeza Sršena (2. izdaja 1998, Gospodarski vestnik, LJ). On namreč odvsetuje rabo izrazov v času ... in s strani .... Primer:
- v času dopusta – pravilno med dopustom,
- "v času/za časa vojne – pravilno med vojno, v vojni,
- v poletnem času – pravilno poleti
Mislim da primeri za s strani ... niso potrebni saj niso v duhu slovenskega jezika, se pa danes uporabljajo povsod, ne samo v novinarstvu in v medijih.
Jezikovna
Raba kakovostnega pridevniška zaimka
Ali je raba kakovostnega vprašalnega zaimka v spodnjem primeru pogovorna ali pa nezaznamovana? To zagotavljajo država ali kakšna druga organizacija.
Jezikovna
Raba ločil ob zamolku
Ali mora za pomišljajem, ki ga uporabimo za zamolk (neizgovorjeni stavek), stati ločilo na koncu stavka ali ne? Prebiram neko besedilo, kjer za pomišljajem ni vejice. Na primer:
Nikoli ne bo –
Je to prav? In ali je morda pravilneje uporabiti tripičje?
Jezikovna
Raba ločil v računalniški predstavitvah
Zanima me, kako je z ločili v primerih, ko imamo na isti prosojnici povedi, ki vsebujejo osebno glagolsko obliko, in take brez (kjer gre v bistvu le za daljšo besedno zvezo). Ali mora biti povsod na koncu pika ali samo pri tistih z osebno glagolsko obliko?
Na primer:
Stroški se priznajo v velikosti 50 %. Stroški pogostitve, zabave in daril ob poslovnih stikih Stroški reprezentance se razlikujejo od stroškov reklame.
Jezikovna
Raba ločil v vabilih
Zanima me, katero ločilo uporabiti npr. v vabilu, ko spodaj napišemo: Vljudno vabljeni. ali Vljudno vabljeni!
Sta možni obe obliki ali je katera ob teh dveh oblik bolj priporočljiva? Hvala za vaš odgovor.
Jezikovna
Raba male oz. velike začetnice pri vrstnih in enakozvočnih lastnih imenih
Ali je prav, da organ podjetja poimenujemo Svet delavcev ali svet delavcev, Nadzorni svet ali nadzorni svet. Vem, da SP2001 v 102. členu pravi, da imena organov družbenopolitičnih skupnosti in ustanov, podjetij (naveden je tudi Svet delavcev) pišemo z veliko začetnico. Hkrati pa 103. člen pravi, da pri imenih nesamostojnih organizacijskih enot pišemo veliko začetnico samo, če gre za uradne naslove, če so v takih naslovih tudi imena samostojnih organizacij, ustanov ipd., kadar pa v govoru (?) in pisanju ne mislimo na naslov (ime) organizacij ali ustanov ipd., temveč samo na njihovo vrsto, poimenovanja pišemo z malo začetnico. Če se torej pravniki odločijo, da bodo v statutu nadzorni svet podjetja poimenovali Nadzorni svet XYpodjetja, je to ime nesamostojne organizacijske enote, kajne? Bi potem v besedilu tudi pisali z veliko, če prvič navedemo celotno ime, potem pa (v nadaljevanju) le Nadzorni svet? Ali pa morda lahko pišemo splošno poimenovanje, torej nadzorni svet? Sama mislim, da sta možni obe možnosti, odvisno od interpretacije in od poimenovanja tega organa -- vendar pa s takim odgovorom večina laikov ni ravno zadovoljna.
Jezikovna
Jezikovna
Raba množine namesto dvojine pri delih telesa
Bolijo me noge, roke, oči, ušesa, ledvice ...
Vse zgoraj naštete dele telesa ima večina ljudi po dva. V rabi pa se večinoma uporablja množina namesto dvojine.
Kako to?
Jezikovna
Raba namenilnika
Sem v dilemi: uporabiti v navedem primeru nedoločnik ali namenilnik?
Dajmo izkoristit/izkoristiti to priložnost.
Jezikovna
Raba narekovaja v navedku
Katero obliko narekovajev je najprimerneje uporabiti v besedilu, enojno ali dvojno, kadar navajamo ponazarjalno gradivo (npr. v povedi »Beseda »harmonikaš« je hrvatizem, zato je smotrno dati prednost besedi 'harmonikar'.«)?
Jezikovna
Raba narekovajev pri dolgem premem govoru
Kako je z narekovaji, ko se premi govor razteza čez več odstavkov (ves čas govori torej ista oseba)? Se ta samo na začetku in na koncu premega govora ali tudi vmes na začetku in koncu vsakega odstavka?
Jezikovna
Raba nazivov v zapisnikih
Smo Kulturno-umetniško društvo KOSEC Log - Dragomer in prav bi bilo, da skrbimo za pravilno in lepo izražanje v slovenščini. Če imamo, npr. zbor članov moramo seveda napisati zapisnik. Na zboru sodeluje večje število članov, tudi povabljeni gostje. Ali je potrebno, da pri navajanju oseb, ki so recimo uradno poročale o delu društva, ali so se samo prijavile k razpravi, itd., take osebe naslavljati z g., ga., kakorkoli že, ali se to lahko izpusti. Hvala za vaše mnenje, o tem se namreč kar precej razhajamo, jaz (predsednik Zbora članov) sem mnenja, da ta »navlaka« ni potrebna!?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 105
- 106
- 107
- 108
- 109
- 110
- 111
- ...
- 184
- Naslednja »
Število zadetkov: 3678
Dostopnost