Fran

S kolegom imava že nekaj časa debato o tej temi. Bolj specifično se ne strinjava glede vprašanja: Ali je glagol operirati podpomenka besede zdraviti ali ne?

Jaz trdim, da operirati ne pomeni nujno zdraviti, saj obstajajo primeri, ko z operacijo človeka ne pozdraviš. Na primer: lepotna operacija, ali pa eksperimentalna operacija na živih primerkih živali (kruto, vem, ampak obstajajo). Jaz pravim, da mora nadpomenka VEDNO veljati za podpomenko. Da mora vedno pokriti celotno množico, ki jo podpomenka vsebuje. Primer: Marelica bo vedno sadje. Vrtalnik bo vedno orodje. V jezikovnem smislu torej beseda operirati nikoli ne more biti podpomenka besede zdraviti, saj ta druga, ne pokrije celotne množice, ki jo vsebuje beseda operirati.

Medtem pa moj kolega (sicer študent medicine) trdi, da operirati vedno pomeni tudi zdraviti. To pa utemeljuje z razlago, da so bile tudi plastične operacije prvotne namenjene zdravljenju in ne lepotnim popravkom.

Prosil bi vas, če mi lahko enkrat za vselej poveste, kdo izmed naju ima prav.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

Zanima me pomen besede hasnovanje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

Zanima me, ali ima veznik če lahko vlogo protivnega veznika. Če sklepam po SSKJ in SP, ne, če pa gledamo rabo, se je v pomenu, v katerem izraža nasprotje, prav namnožil. Denimo:

• Če se je lani še zlomil pod pritiskom, je bilo letos drugače.
• Če je konkurenčni baselski sejem ur odprt za javnost, v Ženevi stavijo na ekskluzivnost.«
• Če so najzanimivejša tuja prvenstva že odločena, bodo zadnji tedni sezone razburljivejši na slovenskih nogometnih zelenicah.*

Ali ima če vendar tudi vlogo protivnosti ali bi morali v takih primerih uporabiti druge veznike (in ali smo to od kod prevzeli, ker mislim, da nekoč nismo tako govorili)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

Katera besedna zveza bi bila primernejša kot delati na sebi. Posvečati se sebi pomensko ni čisto ustrezno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

Pri delu se večkrat srečujem z vprašanjem iz te teme, pa bi imela droben pomislek. V SS je v tem smislu navedena vezniško zveza zgolj s ko, in sicer naj bi izražala sorazmerni pomen. Tudi podobni zgledi v SSKJ in SP so tvorjeni samo s ko, ne pa s primerjalnim kot. Morda je pri analizi v pomoč, če izberemo kak zabavnejši zgled:

• Višjo plačo ko ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. = Višjo plačo ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. = Tem višjo plačo ima, višjo zavarovalno premijo plačuje.

• Višjo plačo kot ima, višjo zavarovalno premijo plačuje. ~ Plačuje višjo zavarovalno premijo, kot ima plače.

• Manjšo glavo kot ima, manjšo hišo potrebuje. ~ Potrebuje manjšo hišo, kot ima veliko glavo.

• Večji kot je grad, večji v njem prebiva tat. ~ Tat je večji od gradu.

Moja misel je, da tu ko nima čiste primerjalne vloge, čeprav se ta struktura tvori s primernikom; medtem ko ima kot v vseh zvezah povsem primerjalno denotacijo. Kar sem našla v zvezi s tem, je dodano spodaj. Za ko se najde precej zgledov, za kot pa v priročnikih nisem našla nobenega. Morda sem vendarle še kaj spregledala.

• SS1 (1976): str. 382. Istovrstni primerjalni vezniki: čim, ko. Pri kot, kakor, ko (str. 381) ni zgledov za pomen čim – tem. Podobno v SS4 (2004) pri dvodelnih veznikih (str. 429, 2. točka) in pri primerjalnih istovrstnih veznikih čim, ko (str. 443) – pomen sorazmernost.
• SSKJ2: ko1 pod 6. (sorazmernost); https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/3654028/ko?page=1&View=1&Query=ko
• SP (Pravila): § 575 in 576; večbesedni vezniki samo s ko, ne pa tudi s kot.
• SP (slovarski del): prej ko; https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3780563/prej-ko?page=3&View=1&Query=ko Podobna struktura tudi v SSKJ pri prej čisto spodaj; https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/3685631/prej?page=3&View=1&Query=ko
• Pleteršnik: 1. ko pod 3); https://fran.si/136/maks-pletersnik-slovensko-nemski-slovar/4012509/1-ko?page=2&View=1&Query=ko
• Pravopis 1962, str. 80, § 81; med večbesednimi vezniki so sicer navedene zgolj zveze s ko, ampak to je morda časovno zaznamovano. V slovarskem delu pod geslom kot (str. 375) ni relevantnih zgledov, pod geslom ko (str. 355, pod 2. primerjalni vez.) pa so: bolj ko je tekla kri, več je bilo partizanov, dalj ko je pravil, bolj ga je brat zavidal. Pod geslom več ( str. 935) je zgled več ko ima, več hoče imeti.
• Zgolj navedene so te zveze tudi v Bajec-Kolarič-Ruplovi slovnici (str. 96): manj ko, bolj ko, dalj ko, spet brez kot.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

Prosim za pomoč, in sicer kako pišemo Gimnazija Celje - Center? Presledek vsekakor, ampak ali je pomišljaj ali vezaj? Pomišljaj (nestični) pišemo, kadar so določene besede v nekem razmerju, lahko nadomeščajo vejico, oklepaj itd. Vezaj (nestičen) pa se uporablja še zlasti pri dvojnih imenih (Šmarje - Sap, Zofka Kveder - Kajuh). Torej bi se moralo pisati z nestičnim vezajem, ker gre za dvojno ime. Ampak v večini primerov se piše s pomišljajem in ne najdem razlage za to. Ai gre za dvojno ime, kjer se Celje razlaga s Centrom in sta v nekem nasprotju?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

V ePravopisu je ob geslu Aleksandrov zapisano takole: vzdevek Josipa Murna, slovenskega pesnika|: ob imenu, navadno za pomišljajem; pesmi Josipa Murna – Aleksandrova. Ali ni pred vzdevkom nestični vezaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

Zanima me, kakšna je razlika med pridevnikoma pomladni in spomladanski. Kdaj uporabljati katerega? Recimo v primeru: pomladni ali spomladanski del prvenstva.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

Brez ravnila mu nisem znal pomagati

Je brez ravnila rodilnik ali prislovno določilo načina?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

Prosim za pomoč pri razumevanju določbe, ki jo navajam:

• Izstopna izjava mora biti osebno vročena direktorju družbe ter drugim družbenikom.

Ali se to razume kot:

• izstopno izjavo vročam osebno samo direktorju družbe, ostalim družbenikom pa izjavo samo pošljem;

• izstopno izjavo vročam osebno vsem osebam (direktorju in vsem družbenikom)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

O denarni enoti LEJ ste sicer lani že odgovarjali, a skrajno neprepričljivo. Ker je izvirno romunsko en LEU, mi ni jasno, kako ste prišli do LEJ-a. Po mojem skromnem mnenju gre za napačno slovenjenje besede LEI, ki pa je množinska oblika, kot npr. en tolar - 10 tolarjev. To vnaša precej zmede npr. med avtorje križank, ki se za (napačno?) rabo sklicujejo na pravopis. Bi kazalo priznati napako, ali imate kakšno logično pojasnilo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

Se zahvaljujem za izčrpen odgovor, ki pa me popolnoma ne zadovolji. V italijanskem jeziku je v tem besedilu uporabljen prav izraz radikalnost (radicalità) in to v pozitivnem smislu polnosti, doslednosti. Vseeno hvala!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

Pozdravljeni,

zanima me, kako je pravilno:

prireditev bo v vsakem vremenu ali

prireditev bo ob vsakem vremenu.

V javnosti sem zasledil obotavljanje jezikoslovcev glede imena Slovenska Istra. Kakšni so oz. so bili razlogi za zapis z malo ali veliko začetnico in kakšno je vaše mnenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

Zanima me, ali je napake (pravopisne/slovnične ...) v citatih dovoljeno popravljati ali ne. Če odgovor na to temo že obstaja, vljudno prosim za naslov teme.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

Ali beseda poredko predstavlja prislovno določilo časa ali načina? Zakaj? Moj primer: Avtobusi do manjših vasi vozijo poredko. Najlepša hvala!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

Potrebovala bi izraz za umirjeno posameznico, ki najraje izbira dobro poznane, preverjene oz. klasične stvari / aktivnosti, saj ne mara tveganja in adrenalina, ki pride z njim. Na portalu Fran sem med iskanjem tovrstnega izraza naletela na tvegavka, adrenalinec in hazarderka, ampak pri dodajanju predpone ne noben od izrazov po mojem mnenju ne zveni najlepše. Vseeno pa se mi zdi najustreznejši od treh neadrenalinka, vendar ne vem, če je taka ženska oblika izraza pravilna, saj je na portalu Fran nisem zasledila. Morda obstaja še kakšen ustreznejši izraz po vašem mnenju in če ne, je neadrenalinka slovnično pravilna oblika?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

Moje vprašanje se nanaša na naslednji odgovor:

Slovenski priimki moških oseb z nenaglašenim e v zadnjem zlogu se po Slovenskem pravopisu praviloma sklanjajo tako, da e v stranskih sklonih ni obstojen, razen če bi izpad tega e-ja (ki je v zadnjem zlogu izgovorjen večinoma polglasniško), povzročil neizgovorljivost. Vaše primere je torej treba sklanjati Slatinjek – Slatinjka, Černec – Černca, Črnčec – Črnčeca, Štuhec – Štuhca in Kocbek – Kocbeka.

Marko Snoj (januar 2013)

Moje vprašanje: Ali se Štuhec sklanja tako kot pišete, tudi ko priimek naglasimo kot se naglaša na Štajerskem, torej na e, kjer e ni izgovorjen polglasniško, ampak široko. Tako naglašajo priimek tudi osebe, ki tukaj imajo ta priimek. Zdi se mi, da se ob upoštevanju sklanjanja kot ga opisujete ta priimek Štuhec (naglas na e) spremeni v neki čisto novi, neprepoznaven priimek – s Šthucem v našem delu dežele.

In ali je v tem primeru torej prav s Štuhecom ali s Štuhecem?

Pišem diplomsko nalogo na temo zanikanega rodilnika. Skozi čas, v razvoju jezika in v pogovoru dajalnik in rodilnik izginjata in njuno vlogo prevzema tožilnik. Jezik se čedalje bolj poenostavlja. Zanima me, kako bi vi zapisali naslednje stavke:

Grem po vino. ali: Grem po vina.Učim se slovenščino. ali: Učim se slovenščine.Ne smeš brati knjige ali: Ne smeš brati knjigo.

In podobni primeri.

Potem pa še malo drugačen primer. Ali bi dvakrat zanikali tale stavek, ali je enkrat dovolj: Ne smem ne brati knjige/knjigo. Ali mora biti po Vaše pomožnik zanikan ali ne. Zanima me, zakaj tako menite, in Vas prosim, če svoje odgovore lahko utemeljite.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

Zadnji film Vojne zvezd: pišemo Poslednji Jedi ali Poslednji jedi? V časopisju se najde oboje ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.