Na vas naslavljam naslednje vprašanje in vas naprošam za odgovor: zakaj domačimo nekatera zemljepisna lastna imena (npr. Dunaj, Čedad, Atene), drugih pa ne (npr. New York, Stockholm)?
Zadetki iskanja
Zanima me, kakšno je pravilo za izpadanje vokalov (v oklepaju) pri naslednjih besedah – skrajnost (med dvema skrajnost(i)ma) in brezposel(e)n. Je razlog v nedruženju nezvočnikov? In še, npr.: ljubljan(j)ski, je seveda brez -j. Kakšno pa je pravilo za izpad -j pred končnico -ski? Zvočniki?
Zanima nas, kdaj je slogovno ustreznejše obdržati oz. izpustiti nanosnico pri oziralnih odvisnikih, kjer je (oz. bi bila) ta nanosnica v glavnem stavku kazalni zaimek. Primeri:
- storiti tisto, kar moramo vs. storiti, kar moramo
- preseči tisto, kar je potrebno vs. preseči, kar je potrebno
- ne preseči tistega, kar je potrebno vs. ne preseči, kar je potrebno
- ne omejevati tistega, česar ni treba vs. ne omejevati, česar ni treba
- presegati tisto, o čemer smo govorili vs. presegati, o čemer smo govorili
Kar v nekaj primerih je izpuščanje nanosnice nemoteče ali celo bolj naravno. To smo ugotavljali zlasti pri primerih, kjer sta nanosnica in zaimek v istem sklonu (npr. storiti, kar moramo; ne omejevati, česar ni treba). Ne zmoti nas tudi ne v primerih, če je oblika ista, tudi če je sklon različen (npr. preseči, kar je potrebno). Po drugi strani nas bolj zmoti, kadar sta sklona in obliki različni (npr. ne preseči, kar je potrebno). Spet pri oziralnem zaimku v predložni zvezi ne zmoti zelo, če je kazalni zaimek izpuščen, tudi če je v drugem sklonu z drugo obliko (npr. presegati, o čemer smo govorili). Sodimo torej, da nanosnico v glavnem stavku sicer lahko vedno izpustimo, vendar se zaradi slabše razumljivosti to večkrat zdi slabša rešitev, npr. pri daljših stavkih ali pri različnih sklonih v glavnem in odvisnem stavku (čeprav se tu npr. predložne ali osebkovne zveze, kot je npr. Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi, spet zdijo jasnejše), zaradi česar je boljše ali morda celo nujno že v glavnem stavku izraziti sklon odvisnika. Kakšno bi bilo vaše priporočilo?
Nadalje ugotavljamo, da nas v pogovorni rabi ponekod ne zmoti niti, če se ob izpustu kazalnega zaimka iz glavnega stavka na oziralni zaimek v odvisniku prenese sklon oz. predlog, čeprav je oziralni odvisnik slovnično gledano potem nepravilen. Primeri:
- omejiti ukrepe na to, kar je potrebno vs. omejiti ukrepe, na kar je potrebno
- prisiliti k tistemu, kar je potrebno vs. prisiliti, k čemur je potrebno
- ne preseči tistega, kar je potrebno vs. ne preseči, česar je potrebno
Tako čutimo zlasti pri izpustu predložnega kazalnega zaimka, kjer potem oziralni zaimek prevzame njegov predlog in ustrezen sklon (npr. omejiti ukrepe, na kar je potrebno). Nekoliko bolj je moteče, kadar mora oziralni zaimek potem spremeniti obliko (npr. prisiliti, k čemur je potrebno). Zelo pa zmoti, kadar sta kazalni in oziralni zaimek v različnih sklonih različne oblike (npr. ne preseči, česar je potrebno). Čeprav nas pri slušnem vtisu torej več primerov ne zmoti, se sprašujemo, ali je prenašanje sklona oz. predloga iz glavnega stavka v odvisnik vseeno (še) nesprejemljivo za knjižno rabo?
Kako bi v knjižni slovenščini zapisali naslednje izraze, ki se uporabljajo pri taroku?
- platelc
- radelc
- mondfang
Zanima me, ali je uveljavljena oblika zapisa zadovoljen/na pravilna, ko gre za nagovarjanje osebe moškega in ženskega spola.
Primer: Ali si zadovoljen/na z našimi storitvami?
Zanima me, ali je pri zapisu sloganov dovoljeno tolikšno odstopanje od jezikovne norme kot na primer pri ključnikih (#vednoskupaj).
Na primer, ali je mogoče slogan Vedno skupaj zapisati kot VednoSkupaj in VEDNOSKUPAJ.
Ali je prav npr. prihraniti stroške ali pa mogoče prihraniti pri stroških?
Zanima me, ali se kategorija živosti upošteva, ko govorimo o hrani moškega spola, ki ime deli z živaljo, iz katere je pripravljena, na primer losos, ligenj, rakec ... Kakšna je pravilna oblika tožilnika ednine?
Zasledila sem različno rabo male oz. velike začetnice pri zapisih imen za dneve, kot je svetovni dan tal in dan Zemlje. Prosim za razlago – Svetovni dan tal ali svetovni dan tal, dan Zemlje ali Dan Zemlje.
Zanima me, ali pišemo npr. Trening fonološkega zavedanja pri učencih prvega razreda ali Trening fonološkega zavedanja za učence prvega razreda? Uporabimo pri učencih ali za učence?
Zanima me, zakaj se pajac pregiba zgolj po živi sklanjatvi, čeprav lahko označuje tako nekaj živega (klovna) kot neživega (delovno oblačilo); pri žerjavu, denimo, je pa razlika v sklanjanju, če mislimo žival ali delovni stroj.
Zanima me tudi, zakaj se večina kvartopirskih samostalnikov sklanja po živi (as, škis, pagat, mond, joker, pik, renons itd.), adut pa ne.
Zanima me, ali je pravilno, da pri odgovorih na vprašanje ni zapisanega končnega ločila, čeprav so odgovori zapisani v obliki povedi. Takšne primere sem zasledila v številnih televizijskih kvizih.
Zanima me, če je pravilna raba spodnjih ločil?
Kje boš preživela počitnice:
a) na morju,b) v hribih,c) v tujini?
Zanima me, kam postavimo končno ločilo pri izpuščenem delu citata.
Najlepša hvala za odgovor.
Izpuščeni sta tretja in četrta poved. »Prva poved. Druga poved. /…/ Peta poved.« »Prva poved. Druga poved /…/. Peta poved.«
Izpuščen je del druge povedi ter tretja in četrta poved. »Prva poved. Druga poved /…/. Peta poved.« »Prva poved. Druga poved /…/ Peta poved.«
V odgovoru Jezikovne svetovalnice berem, da je v dopisu ali tudi e-sporočilu spodaj pravilno tudi (s piko): Lep pozdrav. Mene so sicer naučili, da ne sme biti ločila. Torej: Lep pozdrav Katera raba je res (naj)boljša?
Prosim bi vas za pomoč pri pravilnem citiranju. Zanima me glede navajanja literatur in ločila, ali je le ta za oklepajem ali pred oklepajem. Kaj je pravilno?
1. Dotedanjemu merjenju moči med Vzhodom in Zahodom je sledila bolj »razpršena« slika groženj varnosti, med katere spadajo regionalne nestabilnosti, navzočnost orožja za množično uničevanje, trgovina z mamili in mednarodni terorizem, ogrožanje demokracije in reforme v novonastalih državah. (Podbregar, 2000)
ALI
2. Dotedanjemu merjenju moči med Vzhodom in Zahodom je sledila bolj »razpršena« slika groženj varnosti, med katere spadajo regionalne nestabilnosti, navzočnost orožja za množično uničevanje, trgovina z mamili in mednarodni terorizem, ogrožanje demokracije in reforme v novonastalih državah (Podbregar, 2000).
Oziroma ali so kakšna pravila glede tega.
V specifičnih medicinskih znanstvenih prispevkih pogosto navajamo rezultate raziskav, ki vključujejo tudi statistične podatke, kot je interval zaupanja. Zanima me, kateri zapis je najbolj ustrezen (če sploh kateri izmed spodaj navedenih):
- povprečje je bilo 7,7 meseca (95% IZ: 6,7-8,8) <vezaj bi praviloma moral biti pomišljaj>
- povprečje je bilo 7,7 meseca, 95% IZ [6,7, 8,8]
- povprečje je bilo 7,7 meseca (95% IZ: 6,7, 8,8)
- povprečje je bilo 7,7 meseca (95% IZ: 6,7-8,8)
- povprečje je bilo 7,7 meseca [95% IZ: 6,7; 8,8]
- povprečje je bilo 7,7 meseca (95% IZ 6,7-8,8) <tudi tukaj s pomišljajem> Prosim vas za pomoč pri rešitvi dileme glede pozicije in vrste ločil pri takšnih navedbah.
Že dlje časa se ukvarjam s potrditvijo svoje ideje, da morajo nazivi, ki se sicer pišejo z malo začetnico, biti z veliko, kadar so na začetku povedi, ki se ne konča s piko. To je najpogosteje na koncu dopisov oz. predgovorov v publikacijah, ko sledi podpis, npr.:
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
dr. Janez Novak, minister
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
akad. prof. dr. Marija Novak
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
rektor prof. dr. Janez Novak
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
urednik
Menim, da je to začetek povedi, ki se ne konča s končnim ločilom, zato mora biti zapisano z veliko začetnico, podobno kot pri pozdravu, ko lep pozdrav tudi ni z malo, čeprav nima končnega ločila (kaj menite pa o tem, da je vejica za »Lep pozdrav« tudi odveč?):
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
Lep pozdrav
Janez Novak
Zanima me še, kako utemeljiti, da je navedba vira v znanstvenem besedilu brez ločila, ko se citira tudi končno ločilo, npr.:
Kot Bahtin tudi Lotman prostor povezuje neposredno s časom, njuni entiteti pa sta pogoj za obstoj kulture: »Razumsko človeško življenje, tj. življenje kulture, prav tako potrebuje posebno strukturo 'prostora in časa'. Kultura se organizira v obliki določenega 'prostora in časa' in zunaj te organizacije ne more obstajati. Ta organizacija se realizira kot semiosfera in s pomočjo semiosfere.« (Lotman 2006: 188)
Mogoče je tudi tako, torej brez pike v citatu: semiosfere« (Lotman 2006: 188). Vendar v tem primeru po mojem citat ni popoln, ker bi lahko bilo končno ločilo tudi vprašaj -- kaj pa v takem primeru?
Mogoča sta še dva načina: s piko zunaj oklepaja ali znotraj oklepaja, domnevno bolj pravilna, ker tako oklepaj »ne obvisi v praznem« sredi besedila:
semiosfere.« (Lotman 2006: 188).
in
semiosfere.« (Lotman 2006: 188.)
Hvala za mnenje in lep pozdrav
V. T.
Zanima me, katero ločilo uporabiti pri poimenovanju srečanja državnikov. V Delu sem zasledil zapis:
Vrh skupine G7 je bil uvod v naporno evropsko turnejo ameriškega predsednika Joeja Bidna. Prihodnji teden ga čakata še vrha EU-ZDA in Nato-ZDA ter srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Ali je ustrezen?
Zanima me, katera ločila naj bi uporabljali pri začetnem in končnem pozdravu pri poslovnih in uradnih dopisih.
- Kaj priporočate pri začetnem pozdravu: vejico ali klicaj?
- Ali še razlikujemo, če gre za pismo prijatelju vejica, če gre za formalno pismo klicaj?
- Pa pri končnem pozdravu: piko, klicaj ali vejico?
- Je vejica sprejemljiva – nekateri pravijo, da se pismo nekje mora zaključiti s končnim ločilom. Kako pa je z ločili pri pozdravih v e-pošti?
Zasledila sem, da velika večina uporablja vejice. Zahvaljujem se vam za odgovor in čestitam za odličen portal.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 11
- Naslednja »