Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
síj -a m (ȋ)
1. prostorsko omejeno razpršena svetloba: opazovati sij; medel, močen, slepeč sij; sij bliska, požara, sveče; sij zahajajočega sonca; sij na nebu, obzorju / ekspr. plameni so metali sij na njegov obraz; večerjati ob siju sveč / trajanje sončnega sija vidnega sijanja sonca; pren. ljudje so obdali njega in njegovo delo s sijem; sij dostojanstva
♦ geogr. južni, severni polarni sij svetlikanje razredčenega zraka v višjih plasteh ozračja v južnem, severnem polarnem območju zaradi električno nabitih delcev s sonca
2. ekspr. sijaj, lesk: pohištvo je izgubilo prvotni sij; svilnat sij tkanine
● svetniški sij svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov; ekspr. sij v njenih očeh ugaša njene oči ne izražajo več veselja, pričakovanja; ekspr. oči so se mu zableščale v čudnem siju čudno je pogledal
Pravopis
síj -a m s -em pojm. (ȋ) ~ bliska, sveče; ~ zahajajočega sonca; poud. Pohištvo je izgubilo svoj prvotni ~ |sijaj, lesk|
Celotno geslo Sinonimni
síj -a m
prostorsko omejeno razpršena svetloba
SINONIMI:
sijaj, knj.izroč. mrč, knj.izroč. odblesk, knj.izroč. odsev, knj.izroč. odsvit, knj.izroč. osvit, knj.izroč. sev2, star. sijajina, knj.izroč. soj, knj.izroč. svit
GLEJ ŠE SINONIM: lesk
Celotno geslo Vezljivostni NG
síj-asamostalnik moškega spola
  1. območje razpršene svetlobe
    • sij česa
    • , sij okoli/okrog česa/koga
  2. lesk
    • sij česa/koga
    • , sij v/na čem, kje
Celotno geslo Etimološki
sȋj – glej sijáti
Pleteršnik
sȋj, m. der Schein, der Glanz, der Schimmer, Cig., Jan.; solnčni s., C.; nebeški s., Zora; V upa rajskem siju, Preš.
SSKJ²
sijáj -a m (ȃ)
1. videz, ki ga daje površini odbijanje svetlobe: pohištvo ni izgubilo sijaja; moten sijaj; sijaj mineralov, svile, zlatnika / kovinski, svileni sijaj / sijaj njenih las, oči; pren., ekspr. zlati sijaj minulih dni
♦ les., tekst. medli, visoki sijaj; min. mastni sijaj
2. svetloba, sij: sijaj sonca, zvezd / stopiti v sijaj luči
3. ekspr. veliko razkošje, velika razkošnost: mami jo sijaj; biti vajen sijaja; blišč in sijaj dvora
Pravopis
sijáj -a m s -em pojm. (ȃ) ~ draguljev; ~ njenih las; ~ sonca, zvezd svetloba, sij; poud. vabljiv ~ velemestnih izložb |veliko razkošje, razkošnost|
Celotno geslo Sinonimni
sijáj -a m
GLEJ SINONIM: lesk, razkošje, sij
Celotno geslo Etimološki
sijȃj – glej sijáti
Pleteršnik
sijȃj, m. der Glanz, C., Zora; — die Herrlichkeit, C., nk.
Geologija
sijáj -a m
Gemologija
sijáj -a m
SSKJ²
sijájen -jna -o prid., sijájnejši (ȃ)
1. ki ima sijaj: sijajen emajl, lak; sijajna površina pohištva; sijajen in moten
2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v zelo veliki meri: imeti sijajno frizuro, obleko; parada je bila sijajna / sijajna lega hiše / to so bili sijajni časi / dosegati sijajne uspehe velike, izredne; bil je sijajne volje zelo dobre
// glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: sijajen načrt; to je sijajna misel
3. ekspr. ki ima veliko dobrih, pozitivnih lastnosti: sijajen človek, tovariš / biti v sijajni družbi
// ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: sijajen delavec / pisatelj je sijajen stilist
    sijájno 
    1. prislov od sijajen: sijajno so se zabavali; sijajno okrašena dvorana
    2. v povedni rabi izraža veliko navdušenje nad čim: sijajno bo, ko bomo spet skupaj / elipt. sijajno, da si prišel
Pravopis
sijájen -jna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ emajl; poud.: ~ človek |zelo dober, pošten|; ~ načrt |zelo uspešen, učinkovit|; ~ uspeh |zelo velik, izreden|; biti ~e volje |zelo dobre|
sijájnost -i ž, pojm. (ȃ)
Celotno geslo Sinonimni
sijájen -jna -o prid.
GLEJ SINONIM: čudovit, izvrsten, odličen, razkošen
Celotno geslo Etimološki
sijȃjen – glej sijáti
Pleteršnik
sijȃjən, -jna, adj. stark glänzend (min.), Cig. (T.), C.; — (fig.) glänzend, herrlich, brillant, Jan., Cig. (T.), nk.
SSKJ²
sijajína -e ž (í)
knjiž. sijaj, sij: ta blesk, ta sijajina ga je očarala; kristalna sijajina / sijajina jutra
Pravopis
sijajína -e ž, pojm. (í) redk. sijaj, sij
Število zadetkov: 666397