Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
domíšljati -am nedov. (í)
1. knjiž. prihajati v razmišljanju o čem do jasnosti, zaključkov: domišljal je svoj odnos do umetnosti
2. opozarjati na kaj, spominjati: ne maram, da me kdo domišlja na plačilo
    domíšljati se 
    s premišljanjem obnavljati v spominu; spominjati se: le polagoma se je domišljala vseh dogodkov; ta obraz sem že videl, se je domišljal
    domíšljati si 
    1. imeti pretirano dobro mnenje o sebi: tale fant si preveč domišlja zaradi svojih uspehov; zastar. domišlja si na svojo bistroumnost / domišlja si, da vse ve
    2. imeti kako namišljeno stvar za resnično: samo domišlja si, da je bolan; bolnik si domišlja, da je Napoleon
    // misliti si, predstavljati si: najbrž ni vse tako, kakor si on domišlja; nikoli si nisem domišljal, da je ta kraj tako lep
SSKJ²
dvórôgeljnik in dvórógeljnik -a [dvorogəljnik] m (ọ̑-ȏ; ọ̑-ọ̑)
nekdaj dvorogljato pokrivalo uradnikov ali vojaških oseb, zlasti višjih: uradniki v uniformah in dvorogeljnikih; Napoleon s svojim dvorogeljnikom / karabinjerski dvorogeljniki
SSKJ²
kólikor vez. (ọ̑)
1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje sorazmernosti s količino ali mero, nakazano v nadrednem stavku: les, kolikor ga je treba, dobiš v zadrugi; plačaj toliko, kolikor je vredno; delam, kolikor morem; elipt. dohodkov je toliko, kolikor izdatkov / s primernikom kolikor več ima, toliko bolj skopari / s presežnikom kolikor najbolj mogoče izkorišča razmere
● preg. kolikor glav, toliko misli
// ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje visoke mere, stopnje: ves je malopriden, kolikor ga je; pridi k nam, kolikor se da hitro; elipt. naredi kolikor mogoče hitro / v prislovni rabi, piše se tudi brez vejice naj stane kolikor hoče / kolikor daleč sega pogled, je sama ravnina / očitali so mu nezmožnost, lenobo in kolikor je še takih napak
// nav. ekspr. za izražanje previdnega sklepanja, trditve: kolikor ga poznam, bo rad pomagal; v tem kraju še nisem bil, kolikor se spominjam; kolikor vem, za vse velja enaka pravica
2. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: kolikor si prizadeva, ne more se privaditi; ni se mu posrečilo, kolikor se je tudi trudil če se je še toliko
3. publ., v pogojnih odvisnih stavkih če: vlak prevozi progo v dveh urah, kolikor nima zamude / v kolikor ne poravnate računa pravočasno, vam zaračunamo zamudne obresti
    kólikor tóliko prisl.
    izraža nedoločeno, ne preveliko mero ali stopnjo: živela sta (še) kolikor toliko dobro; tudi ti si kolikor toliko kriv; Napoleon je dal našemu jeziku kolikor toliko pravic
SSKJ²
napóleon -a m (ọ̑)
knjiž. napoleondor: plačati šest napoleonov
SSKJ²
osvojíti -ím dov., osvójil (ī í)
1. z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast: osvojiti sosednje dežele; Napoleon si je hotel osvojiti Evropo / osvojiti trdnjavo zavzeti / v naskoku, z naskokom osvojiti; pren. ti ljudje bodo z znanjem osvojili svet
♦ šah. osvojiti nasprotnikovega kmeta
2. ekspr. priti v težko dostopen kraj, zlasti prvi: osvojiti južni tečaj, vrh / pragozda niso mogli osvojiti
3. ekspr. pridobiti si naklonjenost, ljubezen koga: z ljubeznivim sprejemom nas je predsednik popolnoma osvojil; pevka je osvojila poslušalce; s takim ravnanjem je osvojil naša srca / osvojiti dekle; osvojil si je njeno srce
// vzbuditi pozitiven odnos do česa: novo gibanje ga je popolnoma osvojilo
4. publ. dobiti, doseči: osvojiti nagrado, pokal / osvojiti prvo mesto; osvojiti naslov državnega prvaka
5. publ. naučiti se, priučiti se: osvojiti nove besede; pes osvoji vajo; osvojiti si novo snov / naša industrija je že osvojila izdelavo teh strojev
6. publ. sprejeti: kongres je osvojil poročilo o delu; osvojiti predlog; osvojiti si načelo narodne samoodločbe
● zastar. osvojili so ga spomini na tista leta prevzeli; publ. drama je osvojila vse evropske odre je bila uprizorjena v vseh evropskih gledališčih; ekspr. po enourni hoji smo osvojili Šmarno goro prišli na vrh; ekspr. na zabavi si ga je kar osvojila dosegla, da je bil samo v njeni družbi; publ. osvojiti (si) evropsko tržišče začeti prodajati svoje izdelke na evropskem tržišču; publ. osvojil si je veliko znanje pridobil
    osvojèn -êna -o:
    osvojeni pokali; osvojen je nov vrh tega pogorja; njegova zamisel je bila osvojena; osvojeno mesto
SSKJ²
pridévek -vka m (ẹ̑)
1. izraz, ki se dodaja k imenu kake osebe, zlasti kot sorodstvena, socialna oznaka: ni ga več ogovarjal s pridevkom oče / za imenom je opuščal plemiški pridevek naslov
// knjiž. izraz, ki se daje osebi po kaki značilnosti; vzdevek: zaradi ošabnega vedenja so mu dali pridevek novomeški Napoleon; zbadljivi pridevek se ga je hitro prijel
2. lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik; epiteton: v pesmi uporablja dosti pridevkov / okrasni ali ukrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo
3. kar se da (k) čemu zraven, povrhu; dodatek: sveža krma ne potrebuje pridevkov; kuhati fižol s pridevki
● nar. spal je v pridevku poleg skednja na seniku
♦ arheol. grobni pridevek grobni pridatek; jezikosl. stalni pridevek beseda ali besedna zveza, ki se stalno pristavlja k imenu kake osebe

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Evgenija
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Evgenija samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
žensko ime
francoska cesarica
IZGOVOR: [eu̯génija], rodilnik [eu̯génije]
BESEDOTVORJE: Evgenijin
Celotno geslo ePravopis
Lipsko
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Lipskega samostalnik srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
USTREZNEJE: nekdaj
slovansko ime za Leipzig
IZGOVOR: [lípsko], rodilnik [lípskega]
BESEDOTVORJE: lipski
ZVEZE: bitka pri Lipskem
USTREZNEJE: Leipzig
Celotno geslo ePravopis
Pij VII.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Pija VII. tudi Pij Sedmi Pija Sedmega samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
ime papeža
IZGOVOR: [píj sêdmi], rodilnik [píja sêdmega]
Celotno geslo ePravopis
ruski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
ruska rusko pridevnik
IZGOVOR: [rúski]
ZVEZE: ruska duma

Slovenski pravopis

Pravopis
Napóleon -a m, oseb. i. (ọ̑) |francoski politik in vojskovodja|
Pravopis
pridévek -vka m (ẹ̑) ogovarjati koga s ~om; zbadljivo dati komu ~ Napoleon; jezikosl. stalni ~; slovstv. ukrasni ~

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
napóleon -a m
GLEJ SINONIM: napoleondor

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
ígra Frazemi s sestavino ígra:
dvójna ígra, ígra máčke z míšjo, ígra na nòž, ígra na vsè ali nìč, ígra z odpŕtimi kártami, ígra z ôgnjem, ígra z žívci [kóga], ígra z življênjem, ígra za stólček, igráti dvójno ígro, kraljévska ígra
Celotno geslo Frazemi
smétana Frazemi s sestavino smétana:
bíti smétana [čésa], pobírati smétano, pobráti [vsò] smétano, posnéti smétano, zbrála se je smétana [čésa]
Celotno geslo Frazemi
vrág Frazemi s sestavino vrág:
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrága, báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága, bíti od vrága, da bi te (ga, vàs) vrág, glédati kot vrág iz vŕča, iméti denárja kot vrág tóče, iméti vrága na glávi, iméti vrága v sêbi, íti k vrágu, izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izpúliti vrágu rép, k vrágu s čím, kàj je ísti vrág, káj [za] vrága, klicáti vrága, kot bi vrág podíl kóga, kot [sám] vrág, kot stó vrágov, kot tísoč vrágov, kot [žívi] vrág, nakopáti si [právega] vrága na glávo, ne báti se ne smŕti ne vrága, ne báti se žívega vrága, ní vrág, [da], od vrága, pobráti se k vrágu, posláti kóga/kàj k vrágu, pošíljati koga/kaj k vrágu, prijéti vrága za róge, slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci, spípati vrágu rép, spustíti vrága iz lúknje, trísto [kosmátih] vrágov, vídeti vrága, vrág je kjé, vrág jémlje kóga/kàj, vrág je vzél kàj, vrág je vzél šálo, vrág [naj] jáše kóga, vrág [naj] pojáše kóga, vrág ni takó čŕn kot, vrág obséde kóga, vrág pobêre kóga/kàj, vrág pocítra kóga/kàj, vrág prinêse kóga/kàj kám, vrág s kóm, vrága in pól, za vrága [svétega], zapisáti se vrágu, žívi vrág

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
bojováti -ǜjem nedov. bojevati se: prouti törki bojovati KOJ 1845, 59; pa bi tudi rad dale bojovao KOJ 1848, 99; neiga nikoga drügoga, ſteri bi bojovao zanáz TF 1715, 46
bojovajóuči -a -e bojujoč se: szrecsno bojovajoucsi Napoleon KOJ 1848, 119; z-poganmi bojovajoucsega KOJ 1848, 58; z Svedmi na Nemskom bojovajoucsimi KOJ (1914), 138
Prekmurski
nèzgovòren -rna -o prid. neizrečen, izreden: i nej prejdti nezgovorna dreszélnoszt KM 1783, 287; Oh nezgovorna miloſcsa predrága BKM 1789, 78; kaſzi ti mené ſztvoje nezgovorne dobroute obarvau TF 1715, 45; kai ſzi ti mené ſztvoie nezgovorne dobrote obarval ABC 1725, A5a; kai ſzi mené ſztvoje nezgovorne miloſcſe obaruval SM 1747, 47; ár je nyim Boug ſzvoje nezgovorne miloscse vcsene lidi dáo KŠ 1754, 3b; Sztvoje nezgovorne velike miloſcse csákam BKM 1789, 162; Kráo nezgovorne zmo'snoſzti SŠ 1796, 47; Hválo ti dájemo za tvojo veliko i nezgovorno miloſcso KŠ 1771, 828; Proſzim te za ono nezgovorno 'saloſzt KM 1783, 81; idem Vnezgovorno diko BKM 1789, 403; idem Vnezgovorno diko SŠ 1796, 6; Napoleon vu szvojoj nezgovornoj viszikoszti miszlécs KOJ 1848, 119; ali te Düjh ſze moli za náſz, znezgovornim zdihávanyem KŠ 1754, 182; da on nasse Duse obaruie od zla, od nezgovorni mok da oſzlobodi SM 1747, 84; kágdaſze mámo mi nyé za velike ino nezgovorne pokládati TF 1715, 41; zangyelmi ſzpejva nezgovorne peſzmi KŠ 1754, 273; Da bodem Szpejvo Lejpe nezgovorne peſzmi BKM 1789, 438
Prekmurski
odpostávlen -a -o prid. odstavljen: Náj prvo szo vszi trijé Pápe odpodztávleni KOJ 1848, 51; gde je Napoleon od Czaszarsztva odposztávlen KOJ 1848, 121
Prekmurski
odpràviti -právim dov.
1. odstraniti, premaga-ti: i pri etoj priliki sze more vszáka naprê-prihájajôcsa razlocsnoszt odpraviti AI 1875, br. 2, 4; Paziti trbej, ka se čemér hitro z rane odprávi AI 1878, 29; ino jih je proszila, náj bi prisli hüdoga dühá zapriszégat, i odprávlat KOJ 1845, 98; Dönok je ſzmrt 'znyim od ſzébe ſzvojo nej odpravo BKM 1789, 423; Dönok je ſzmrt 'znyim od ſzébe ſzvojo nej odpravo SŠ 1796, 66
2. poslati: Generála hitro v-Erdelsko odprávi KOJ 1848, 104; ár je Gejza vesz 'sivesz na Vogerszko odpravo KOJ 1848, 22; szo Poszlansztvo v-Bécs odpravili KOJ 1848, 75
odpràviti se -právim se odstraniti se: Z-tém sze ti máli sztvári odprávijo i 'zivina pocsinek má AIP 1876, br. 2, 8
odprávleni -a -o
1. odstranjen: Mensi krivci szo pa szpolovleni, ino sztrán odprávleni KOJ 1848, 118
2. poslan: gde je Napoleon na otok Elba odprávlen KOJ 1848, 121; Odprávleni szo tak Poszlanci k-nyemi KOJ 1848, 54
Število zadetkov: 31