Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
dekadénca dekadénce samostalnik ženskega spola [dekadénca]
    1. zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem
      1.1. skupina ljudi, ki izkazuje zavračanje takih vrednot, se predaja užitkom, razkošnemu življenju
    2. iz literarne vede umetnostna smer s konca 19. stoletja, za katero so značilni senzualizem, subjektivizem, esteticizem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dekadenz iz frc. décadence ‛propadanje, nazadovanje’, prvotno ‛gospodarsko nazadovanje’, prevzeto iz srlat. decadentia ‛padanje, nazadovanje’ iz lat. cadere ‛pasti’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dekadénca -e ž (ẹ̑)
1. propad, propadanje, nazadovanje: nemoralnost in dekadenca; intelektualna dekadenca; dekadenca družbe, režima
2. lit. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki goji skrajni subjektivizem in misticizem: francoska dekadenca; pesnik, predstavnik dekadence

Slovenski pravopis

Pravopis
dekadénca -e ž, pojm. (ẹ̑) |umetnostna smer|; ~ družbe |propadanje, nazadovanje|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
dekadénca -e ž
lit. umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki goji skrajni subjektivizem, senzualizem in esteticizempojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: propadanje

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
dekadẹ̑nca -e ž
Število zadetkov: 5