Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

imenoválnik imenoválnika samostalnik moškega spola [imenoválnik]
    iz jezikoslovja sklon, po katerem se sprašujemo z vprašalnico kdo ali kaj
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. nōminātīvus (iz nōmināre ‛imenovati’) iz imenovati - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
imenoválnik -a m (ȃ)
jezikosl. prvi sklon: naglas na istem zlogu imenovalnika in rodilnika

Slovenski pravopis

Pravopis
imenoválnik -a m (ȃ) jezikosl. |nominativ|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
imenoválnik -a m
GLEJ ŠE: sklon

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
imenovȃlnik – glej imẹ̑, nọ̑minativ

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
imenovȃłnik, m. der Nominativ (gramm.), Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.).
Število zadetkov: 6