Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]
    žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
hrúšev hrúševa hrúševo pridevnik [hrúšeu̯ hrúševa hrúševo] STALNE ZVEZE: hruševa bolšica, hruševa brstarica, hruševa rja, hrušev ožig, hrušev škrlup
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej ↑hruška
Celotno geslo eSSKJ
hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška]
    1. sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis
      1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
    2. manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam
STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška
FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...
Celotno geslo eSSKJ
mókast mókasta mókasto pridevnik [mókast] STALNE ZVEZE: mokasta jablanova uš, mokasta kapusova uš, mokasta uš
ETIMOLOGIJA: ↑moka
Celotno geslo eSSKJ
plodíšče plodíšča samostalnik srednjega spola [plodíšče]
    1. prostor, območje, kjer se živali plodijo
    2. ekspresivno kjer kaj nastaja, se začne razvijati
    3. iz biologije del glive nad zemeljsko ali organsko podlago, v katerem nastajajo trosi in je namenjen razmnoževanju; SINONIMI: iz biologije trosnjak
    4. iz čebelarstva spodnji del panja s satjem, v katerem čebele gojijo zalego
ETIMOLOGIJA: ↑plod
Celotno geslo eSSKJ
podedováti podedújem in podédovati podédujem dovršni glagol [podedováti] in [podédovati]
    1. dobiti premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku
    2. dobiti, prevzeti od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje
    3. ekspresivno dobiti, prevzeti od predhodnikov
ETIMOLOGIJA: ↑dedovati
Celotno geslo eSSKJ
voščénka voščénke samostalnik ženskega spola [voščénka]
    1. podolgovat pripomoček iz barvnega umetnega voska za risanje, pisanje
    2. sveča iz voska
    3. okrasna rastlina z drobnimi zvezdastimi cvetovi v kobulastih socvetjih, mesnatimi listi in voskasto površino; primerjaj lat. Hoya
STALNE ZVEZE: dolenjska voščenka, gorenjska voščenka, navadna voščenka, sevniška voščenka
ETIMOLOGIJA: ↑voščen
Celotno geslo eSSKJ
zavijáč zavijáča samostalnik moškega spola [zavijáč]
    iz agronomije, iz zoologije metulj, navadno nočni, z rombastimi sprednjimi in trikotnimi zadnjimi krili, katerega ličinke se prehranjujejo zlasti s plodovi sadnih dreves; primerjaj lat. Tortricidae
STALNE ZVEZE: jabolčni zavijač
ETIMOLOGIJA: ↑zavijati

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
cép2 -í ž, daj., mest. ed. cépi (ẹ̑) nav. mn.
1. preprosto orodje za ročno mlačev; cepec: vzel je svoje cepi in odšel v skedenj; tam mlatijo še s cepmi
2. enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cepi plemenitih jablan
SSKJ²
grlína -e ž (í)
1. viseča koža pod vratom goveda; podgrlina: potrepljal je vola po grlini
2. nar. zarasel kup zemlje: Okoli jablan so grline, kjer lahko sedeš (M. Kranjec)
SSKJ²
jáblan -i ž (ā)
star. jablana: cvetoče jablani
SSKJ²
jáblanov -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na jablano: jablanov cvet, les; jablanove veje / jablanov nasad
♦ agr. jablanov škrlup; jablanova plesen; zool. jablanov cvetožer cvetožer, ki uničuje cvetje jablan, Anthonomus pomorum
SSKJ²
jábolčen -čna -o [jabou̯čən] prid. (á)
nanašajoč se na jabolko: jabolčni ogrizki; jabolčna lupina; jabolčne pečke / jabolčni kompot; jabolčni kis, sok; jabolčni zavitek; jabolčna marmelada / jabolčni cvet jablanov
♦ zool. jabolčni cvetožer cvetožer, ki uničuje cvetje jablan, Anthonomus pomorum; jabolčni zavijač zavijač, katerega gosenica povzroča črvivost jabolk, Laspeyresia pomonella; jabolčna grizlica grizlica, katere ličinka živi v jabolkih, Hoplocampa testudinea
    jábolčno prisl.:
    jabolčno zelen
SSKJ²
jábolčko -a [jabou̯čko] s (á)
1. jabolček: na vejah je bilo skoraj več jabolčk kot listja
2. nav. mn., vrtn., v zvezi adamovo jabolčko plod okrasnih jablan: raznovrstna adamova jabolčka
SSKJ²
rôden2 -dna -o prid. (ó)
1. ki rodi, daje plodove, sadeže: rodni grmi črnega ribeza; nekateri trsi so še rodni; nega mladega rodnega drevja
2. ki ima pogoje za (dobro) uspevanje rastlin; rodoviten: kultivirati svet in ga delati rodnega; povečati rodne površine
// ki dobro obrodi: rodne sorte jablan
3. knjiž. sposoben (o)ploditve; ploden1: rodna ženska; upajo, da jih bo zdravilo naredilo rodne / rodne sposobnosti
● nar. rodna letina bogata, obilna
♦ agr. rodni les poganjek ali vejica s cvetnimi brsti; rodna mladika; rodno leto leto, v katerem sadno drevje normalno ali bogato obrodi; anat. rodne žleze spolne žleze; med. rodna doba ženske
SSKJ²
sortimènt -ênta m (ȅ é)
1. množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, razširiti sortiment; sortiment oblačil / prodajni, proizvodni sortiment
2. nav. mn., gozd. gozdni, žagarski izdelek določene vrste: odvoz, prodaja sortimentov; hlodi, drva, pragi in drugi sortimenti / gozdni, žagarski sortiment
♦ agr. določiti sortiment jablan za Primorsko določiti, katere sorte jablan naj se tam gojijo
SSKJ²
zakòp -ópa m (ȍ ọ́)
1. glagolnik od zakopati: zakop poginule živine
2. nekdaj v zemljo izkopan in od vrha zasut prostor za zaščito vojakov pred nasprotnikom: delati zakope; vhod v zakop; posadka v zakopu / napoditi nasprotnika v zakope zemljanke
3. vrtn. prostor, kamor se zakopljejo izkopane rastline, deli rastlin, da prezimijo, se ohranijo: dati čebulice tulipanov, sadike jablan v zakop
SSKJ²
žláhten -tna -o prid., žláhtnejši (á)
1. knjiž. plemenit, izbran: žlahten človek, mislec / žlahten značaj; biti žlahtnega srca / žlahtni cilji; žlahtne misli / žlahten okus kave / žlahtno vino / žlahtni komedijant od 1992 igralec, ki na festivalu Dnevi komedije dobi nagrado za najboljšo komično vlogo
2. agr. ki ima s križanjem, namernim izborom izboljšane lastnosti: žlahtne sorte jablan; cepiti žlahtno vrtnico na šipek
3. star. plemenit, plemiški: žlahten rod / biti žlahtnega porekla, stanu / žlahtna gospa; v bitki je padlo veliko žlahtne gospode
● žlahtni kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit; drag(i) kamen; ekspr. piti žlahtno kapljico vino
♦ agr. žlahtna plesen plesen, ki se uporablja pri izdelovanju nekaterih mehkih, poltrdih sirov; kem. žlahtni plini plini, ki se redko ali sploh ne spajajo z drugimi elementi; metal. žlahtne kovine kemično zelo obstojne kovine, ki se uporabljajo zlasti za nakit in kovance; teh. žlahtno jeklo jeklo z izboljšanimi lastnostmi; plemenito jeklo; vrtn. žlahtna anemona okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti, Anemone coronaria; žlahtna ciklama sobna rastlina z velikimi, vijoličasto rdečimi ali belimi cveti, Cyclamen persicum
    žláhtno prisl.:
    žlahtno dišeča roža; sam.: popiti kaj žlahtnega; občutek za žlahtno v človeku

Slovenski pravopis

Pravopis
cép2 -í ž cêpi -- cêpi -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) mlatiti s ~jo s cepcem; ~i jablan cepiči
Pravopis
cepítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ jablan; fiz. ~ jedra
Število zadetkov: 44