káncler -ja m (á)
1. v nekaterih državah ministrski predsednik: kancler je obiskal več držav; avstrijski, nemški kancler / zvezni kancler
// visok dostojanstvenik, ki vodi navadno najvišjo državno pisarno: vladni kancler / univerzitetni kancler
2. zgod. najvišji dvorni uradnik, ki pripravlja javne listine: cesarski kancler / dvorni kancler
♦ rel. duhovnik na škofijskem ordinariatu, ki sprejema vloge, ureja akte
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
Slovenski pravopis
Pravopis
káncler -ja m s -em člov. (á) nemški ~ |ministrski predsednik|; zgod. dvorni ~
kánclerica -e ž, člov. (á)
kánclerka -e ž, člov. (á)
kánclerjev -a -o (á)
káncleričin -a -o (á)
kánclerica -e ž, člov. (á)
kánclerka -e ž, člov. (á)
kánclerjev -a -o (á)
káncleričin -a -o (á)
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
káncler -ja m
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
kancler samostalnik moškega spola
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
kancler m pisar, dvorni uradnik: Ta veliki Engelenderski Canzler im. ed., kateri nej maral sa gnado, inu velike oblube Krajla Henricuſa (V, 197) nem. Kanzler < stvnem. kanzellāri ← lat. cancellārius ‛vodja pisarne’; → kancelarij
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Celotno geslo
Megiser
kancler -ja samostalnik moškega spola
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
Število zadetkov: 8
Dostopnost