Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

mrést mrésta samostalnik moškega spola [mrést]
    jajčeca dvoživk, obdana s sluzjo
ETIMOLOGIJA: = hrv. mrijȇst, srb. mrȇst ‛drstenje, ikre’, rus. nérest, nar. polj. mrzost, stčeš. neřest < pslov. *nerstь, *nerstъ ‛drstenje’, sorodno z litov. ner̃šti ‛drstiti se’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
mrést -a m (ẹ̑)
1. zool. jajca dvoživk v kepah, vrvicah ali posamezno odložena v vodo: mrest ob bregu / žabji mrest
2. glagolnik od mrestiti se:

Slovenski pravopis

Pravopis
mrést -a m (ẹ̑) žabji ~

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
mrẹ̑st -a m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
mrẹ̑st, -ȋ, f. die Laichzeit der Fische: ribe se zdaj ne love, ker je mrest, Bilje-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
mrẹ̑st, m. die Brunft der Katzen, kajk.-Valj. (Rad), Cv.; — žabji m., der Froschlaich, C.

Kostelski slovar

Celotno geslo Kostelski
mrest žabji mrest gl. krak
Število zadetkov: 7