Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
pietá in pietà -- [pijetá] ž (ȃ)
um. kip ali podoba sedeče Kristusove matere z mrtvim sinom v naročju: slika z motivom pietá / Michelangelova Pietá
SSKJ²
sočúten -tna -o prid.(ū)
ki čuti, ima sočutje: sočuten človek
// ki vsebuje, izraža sočutje: sočuten pogled; izreči nekaj sočutnih besed
    sočútno prisl.:
    sočutno ga je poslušal; sam.:, um. sočutna kip ali podoba sedeče Kristusove matere z mrtvim sinom v naročju; pieta

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Pietà
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Pietà samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
Michelangelov kip
IZGOVOR: [pjetá], rodilnik [pjetá]

Slovenski pravopis

Pravopis
pietà -- [pijetá] ž (ȃ) um. |motiv Marije z mrtvim Kristusom v naročju|
Pravopis
Pietà -- [pijetá] ž, stvar. i. (ȃ) |Michelangelov kip|
Pravopis
sočúten -tna -o; -ejši -a -e (ú; ȗ; ú; ȗ) ~ človek; biti ~
sočútna -e ž, rod. mn. -ih (ú; ȗ) um. izklesati ~o |pietà|
sočútnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
pietà -- [pijetá] ž
um. kip ali podoba sedeče Kristusove matere z mrtvim sinom v naročjupojmovnik
SINONIMI:
um. sočutna

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
ahílov (Ahílov) Frazemi s sestavino ahílov (Ahílov):
ahílova (Ahílova) pêta kóga/čésa

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
plę̑ta, f. die Falte, Jan., Rez.-C.; bes. die feine Falte vorne am Männerhemde, Notr.; — die Runzel, Rez.-C.; — die Verbrämung am Weiberrock, V.-Cig.; — prim. pletva; iz ben.-it. pieta, Falte, Štrek. (Arch.).

Gledališki terminološki slovar

Gledališče
sočútje in grôza 

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Izbira ločila za opredelitev obdobja med dvema časovnima točkama

Lepo vas prosimo za vaše mnenje o tem, katero ločilo – pomišljaj, poševnico ali vejico – bi bilo najboljše uporabiti v spodnjem primeru. Gre za to, kako na časovni premici ali pa v tabeli zapisati okvirne letnice, ko se je nekaj zgodilo. V glavnem besedilu bi lahko na primer zapisali, da je Korint obiskal okoli leta 50 do 52 n. št. oziroma da je bila njegova knjiga objavljena okoli leta 60 ali 61 n. št. Problem nastane pri zapisu tega dogodka na časovni premici oziroma v tabeli, kjer je prostor omejen in ni možen daljši zapis, zato se sprašujemo, katera rešitev bi bila najboljša.

  • Ok. 50–52 n. št ali Ok. 50/52 n. št

  • Ok. 60–61 n. št. ali Ok. 60/61 n. št. ali Ok. 60, 61 n. št.

Nam se nekako zdi najbolj smiseln zapis s pomišljajem. Kljub temu se poraja vprašanje, ali je pomišljaj upravičen, saj se omenjeno ni odvijalo v obdobju od enega do drugega leta, ampak se je zgodilo enkrat v navedenem obdobju. Zanimiv se nam je zdel tudi zapis s poševnico. Ker pa poševnica lahko sporoča "del enega in drugega leta", se pri tej rešitvi pojavlja vprašanje, ali bi se res razumelo kot "oziroma". Najlepša hvala za pomoč.

Jezikovna
Zapis naglasnega znamenja

Zanima me, kdaj je zapis naglasnega znamenja dovoljen/priporočljiv. Sama naglasna znamenja zapisujem samo v primerih, kadar bi besedo brez naglasnega znamenja napačno razumeli. Primer: v méni – kot v menopavzi; v mêni – kot znotraj mene v notranjosti.

Torej, zanima me, kako je z zapisom naglasa v drugih primerih. Primer: Ne upirajte se zlù. Je naglas na u upravičen/dovoljen/priporočljiv?

Število zadetkov: 12