plevél -a [pleveu̯] m (ẹ̑)
rastlina, ki preprečuje, zavira rast kulturnih rastlin: grede je prerasel plevel; puliti, uničevati, zatirati plevel; trnat plevel; mesto se je razrastlo kot plevel zelo / enoletni plevel; njivski, vrtni plevel; pren., ekspr. literarni plevel
● knjiž. ločiti zrno od plevela ločiti, vzeti dobro iz slabega
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
Slovenski pravopis
Pravopis
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
Slovar slovenskih frazemov
Celotno geslo
Frazemi
plevél Frazemi s sestavino plevél:
ločeváti zŕna od plevéla, ločíti plevél od zŕnja, ločíti zŕnje od plevéla, ločíti zŕno od plevéla
ločeváti zŕna od plevéla, ločíti plevél od zŕnja, ločíti zŕnje od plevéla, ločíti zŕno od plevéla
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
plevẹ̑l -a m
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
plevel samostalnik moškega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
plevel m, consarrire, ſpléti, okopati, plivèl vun metati; excretum, -ti, plivèl; runcatio, plivenîe, plivèl
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
plevel m plevel: grèsh inu ſmeti, inu pleveu tož. ed. skupaj smetesh inu ſa dobru shitu mu dash (I/1, 159)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
Botanični terminološki slovar
Botanika
Črnovrški dialekt
Črnovrški
Kostelski slovar
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 14
Dostopnost