Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
pri predl., z mestnikom
1. za izražanje stanja v položaju, ko je kaj v neposredni bližini česa: sedeti pri mizi; stati pri oknu; ležati na klopi pri peči / bitka pri Sisku / posekati drevo pri korenini; hoditi pri kraju ceste / greti se pri ognju
♦ geogr. Besnica pri Kranju
// za izražanje kraja, kjer se dogaja dejanje: vstopnice lahko kupite pri blagajni; vstopil je pri sprednjih vratih / pog. sestali se bomo pri Slonu v kavarni, restavraciji Slon
2. za izražanje pripadnosti osebi, stvari: zob pri brani, grabljah; udi pri človeku; ročica pri plugu; ovratnik pri srajci / laboratorij je pri inštitutu / to sem bral pri Cankarju / Gostilna pri Figovcu
// za izražanje navzočnosti, udejstvovanja kje: sin je pri vojakih; v službi je pri železnici / tehnik pri gradbenem podjetju; pog. dela pri filmu v filmski proizvodnji / dela pri stroju; sodelovati pri predstavi, pevskem zboru / pri delu ga nihče ne prekosi
// za izražanje odnosa do koga, stika s kom: oglasiti se pri profesorju; vprašati pri sosedu / pri očetu je naletel na odpor; obisk pri prijatelju; pri tem učitelju se bo treba veliko učiti; ekspr. pri njej si opravil
3. za izražanje bivanja, obstajanja
a) v določeni družbeni skupnosti, zlasti družini, narodu, državi: pri Slovencih to ni v navadi / pog.: pri nas mu bo dobro v naši družini, v našem kolektivu; pri nas pravimo temu tako v našem kraju
b) v določenem okolju sploh: otroci so pri sosedovih; stanuje pri starših
4. za izražanje lastnosti ali stanja osebka: biti pri zavesti; ohraniti, ostati pri življenju
5. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: pogovarjala sta se pri kozarcu vina; sprehajati se pri mesečini; ne hodi ven pri takem vremenu
// za izražanje pogoja ali vzroka, ki izhaja iz takih okoliščin: pri tolikih stroških konkurenca ni mogoča; pri taki vzgoji ne more biti uspeha / zasilno zavoro smemo potegniti le pri nevarnosti; to zdravilo se jemlje le pri visoki temperaturi
6. za izražanje povezanosti s kom, čim: pri čevljih so posebno važni podplati; pri hiši je treba še dosti narediti; pri kadilcih lahko pride do zastrupitve z nikotinom; pri otrocih ni dobro popuščati
// navadno z glagolskim samostalnikom za izražanje udeležbe, dejavnosti pri čem: pri bombardiranju je bilo ubitih več ljudi; pri branju pesmi se je večkrat zmotil; pri igri so se sprli; pasti pri izpitu; asistirati pri operaciji; iti za pričo pri poroki; pri pouku ne pazi dovolj / ostati pri kosilu / biti pri frizerju; pog. pri kartah je izgubil veliko denarja pri igranju kart, kartanju
7. nav. ekspr. za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči: pri vsem bogastvu ni srečen; pri sivih laseh je videti kar mlad; pri petih otrocih je še zelo mladostna
8. za izražanje časovne točke, v kateri se kaj zgodi: v šolo je šel pri šestih letih / pri petdesetih je začel pisateljevati star približno petdeset let / čevelj mu zaškriplje pri vsakem koraku; pri slovesu so vsi jokali; zasačili so ga pri tatvini / pri hoji se je spotil
9. za izražanje razmerja, sorazmerja: zaslužil je pet evrov pri kilogramu; blago se je podražilo za deset evrov pri metru
10. pog. za izražanje sklicevanja na kaj: prisegel je pri svojih otrocih / kot podkrepitev pri moji duši, da ni res; pri spominu na mater ti obljubljam
● pog. biti, ležati pri dekletu opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose z njo; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. na trgu je bila glava pri glavi veliko ljudi skupaj; ekspr. vsi otroci so že pri kruhu odrasli in zaposleni; biti pri miru ne gibati se, ne premikati se; pog. biti pri moči močen, krepek; kdo bo ostal pri otrocih pazil nanje; ekspr. bil je pri priči mrtev takoj; pog. ni čisto pri sebi ne zaveda se popolnoma; sam pri sebi misli drugače na tihem; ekspr. ostalo je pri starem nič se ni spremenilo; ekspr. vse večere presedi pri televiziji gleda televizijski spored; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; tega pri najboljši volji ne zmorem sploh
SSKJ²
pri... ali prì... predpona (ȉ)
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) približanja, primika k določenemu kraju: prijahati, pripeljati, pristopiti, priti / prijokati, priropotati
b) usmerjenosti dejanja k določeni točki: prilepiti, pripeti, prišiti, privezati / prisesti
c) dopolnitve, dopolnjevanja dejanja z dodajanjem: priliti, primešati, prizidati / priračunati, prišteti
č) dosege zaželenega namena, cilja ali usmerjenosti proti njemu: pričakati, pridobiti, priklicati / priučiti se za zidarja
d) delnosti dejanja: prikrivati, pripreti / prirezati, pristriči
e) začetka dejanja: prisluhniti, prisvetiti, prižgati
f) istočasnosti, vzporednosti dejanja: prigrizovati, pripevati
g) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): prigoditi se, prijaviti
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: pridelek; prihajanje; prizidek
3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: pribrežen, prikot, primorje, prizemen

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
bitka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
bitke samostalnik ženskega spola
vojaški spopad
IZGOVOR: [bítka], rodilnik [bítke]
ZVEZE: bitka pri Termopilah, bitka za Midway, kosovska bitka
Celotno geslo ePravopis
Cortenuova
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Cortenuove samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Italiji
IZGOVOR: [kortenu̯ôva], rodilnik [kortenu̯ôve]
BESEDOTVORJE: Cortenuovčan, Cortenuovčanka, Cortenuovčanov, Cortenuovčankin, cortenuovski
ZVEZE: bitka pri Cortenuovi/Custozzi
Celotno geslo ePravopis
Custoza
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Custoze tudi Custozza Custozze samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Italiji
IZGOVOR: [kustóca], rodilnik [kustóce]
BESEDOTVORJE: Custočan, Custočanka, Custočanov, Custočankin, custoški
ZVEZE: bitka pri Custozi/Custozzi
Celotno geslo ePravopis
Jelenov Žleb
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jelenovega Žleba samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Ribnica
IZGOVOR: [jelénou̯ žlép], rodilnik [jelénovega žléba]
BESEDOTVORJE: Jelenovožlebar in Žlebar, Jelenovožlebarka in Žlebarka, Jelenovožlebarjev in Žlebarjev, Jelenovožlebarkin in Žlebarkin, jelenovožlebarski in žlebarski
ZVEZE: bitka v/pri Jelenovem Žlebu
Celotno geslo ePravopis
Jutlandija
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jutlandije samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polotok na Danskem in v Nemčiji
IZGOVOR: [jutlándija], rodilnik [jutlándije]
BESEDOTVORJE: Jutlandec, Jutlandka, Jutlandčev, Jutlandkin, jutlandski
ZVEZE: bitka pri Jutlandiji
Celotno geslo ePravopis
Leipzig
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Leipziga samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Nemčiji
v prenesenem pomenu športni klub iz Leipziga
IZGOVOR: [lájpcik], rodilnik [lájpciga]
BESEDOTVORJE: Leipzižan, Leipzižanka, Leipzižanov, Leipzižankin, leipziški
ZVEZE: bitka pri Leipzigu
Celotno geslo ePravopis
Lipsko
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Lipskega samostalnik srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
USTREZNEJE: nekdaj
slovansko ime za Leipzig
IZGOVOR: [lípsko], rodilnik [lípskega]
BESEDOTVORJE: lipski
ZVEZE: bitka pri Lipskem
USTREZNEJE: Leipzig
Celotno geslo ePravopis
Pichincha
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Pichinche tudi Pichincha Pichincha samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
provinca v Ekvadorju
IZGOVOR: [pičínča], rodilnik [pičínče] tudi [pičínča]
BESEDOTVORJE: Pichinchan, Pichinchanka, Pichinchanov, Pichinchankin, pichinški
ZVEZE: bitka pri Pichinchi
Celotno geslo ePravopis
Pri Juriju
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Pri Juriju in Pri Juriju Jurija samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
gostilna
IZGOVOR: [pri júriju], rodilnik [pri júriju] in [júrija]
Celotno geslo ePravopis
Šmarje pri Jelšah
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Šmarja pri Jelšah samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Sloveniji
IZGOVOR: [šmárje pri jélšah], rodilnik [šmárja pri jélšah]
BESEDOTVORJE: Šmarčan, Šmarčanka, Šmarčanov, Šmarčankin, šmarski
Celotno geslo ePravopis
Trajanova vrata
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Trajanovih vrat množinska samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
prelaz v Bolgariji
IZGOVOR: [trajánova u̯ráta], rodilnik [trajánovih u̯rát] in [trajánova vráta], rodilnik [trajánovih vrát]
ZVEZE: bitka pri Trajanovih vratih
Celotno geslo ePravopis
Vrh pri Sveti Trojici
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Vrha pri Sveti Trojici samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj iz Levstikove povesti »Martin Krpan«
IZGOVOR: [və̀rh pri svéti trojíci], rodilnik [və̀rha pri svéti trojíci]

Slovenski pravopis

Pravopis
Báča (pri Podbŕdu) -e (~ ~) ž, zem. i. (á ŕ) v ~i (~ ~)
báški -a -o in báčarski -a -o (á; á)
Báčar -ja m z -em preb. i. (á)
Báčarica -e ž, preb. i. (á)
Báčarjev -a -o (á)
Báčaričin -a -o (á)
Pravopis
Bégunje pri Cérknici -unj ~ ~ ž mn., zem. i. (ẹ́ ẹ́ ẹ̑ ẹ́) v ~ah ~ ~
begúnjski -a -o (ȗ)
Begúnjec -jca m z -em preb. i. (ȗ)
Begúnjka -e ž, preb. i. (ȗ)
Begúnjčev -a -o (ȗ)
Pravopis
Brestovíca pri Kómnu -e ~ ~ ž, zem. i. (í ọ́) v ~i ~ ~
brestovíški -a -o (ȋ)
Brestovíčan -a tudi Brestôvec -vca m, druga oblika z -em preb. i. (ȋ; ó)
Brestovíčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Pravopis
Dóbje pri Planíni -a ~ ~ s, zem. i. (ọ̑ í) v in na ~u ~ ~, neurad. v in na ~u
dóbovski -a -o (ọ̑)
Dobljàn -ána in Doblján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Dobljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Pravopis
Dóbovec pri Rogátcu -vca ~ ~ m, prva enota z -em zem. i. (ọ̑) |mejni prehod|: v ~u ~ ~, neurad. v ~u
dóbovški -a -o (ọ̑)
Dóbovčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Dóbovčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Pravopis
Dóle pri Litíji Dól ~ ~ ž mn., zem. i. (ọ́ ȋ  ọ̑ ȋ) na ~ah ~ ~, neurad. na ~ah
dôlski -a -o [u̯s] (ȏ)
Dôlčan -a [u̯č] m, preb. i. (ȏ)
Dôlčanka -e [u̯č] ž, preb. i. (ȏ)
Število zadetkov: 344