prídiga -e ž (í)
1. rel. govorno podajanje vsebinsko zaokrožene verske snovi: poslušati pridigo; molitev pred pridigo / nedeljska pridiga; pridiga na gori govor Jezusa Kristusa, ki vsebuje povzetek krščanskega moralnega nauka
// besedilo za tako podajanje: knjiga pridig
2. ekspr. (vsiljivo) dajanje naukov: vse pridige nič ne pomagajo; le obdrži svojo pridigo zase
// opominjanje, oštevanje: za vsak prestopek je moral poslušati pridigo; zaslužil si pridigo
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
Slovenski pravopis
Pravopis
prídiga -e ž, pojm. (í) nedeljska ~; poud. zaslužiti si ~o |opominjanje, oštevanje|; števn. knjiga pridig
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
prídiga -e ž
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
pridiga samostalnik ženskega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
pridiga ž, F2, concinio, -onis, pridiga, v'kúp ẛbraliṡzhe ene gmaine; concionatorius, kar h'pridigi ṡliṡhi
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
pridiga -e ž pridiga: imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga im. ed. vun ǀ ludje ſó bily perſileni od pridige rod. ed. tezh ogin pogaſſiti ǀ ga sadarshi de nagrè k'S. Mashi, k'S. Pridigi daj. ed., inu k'shlushbi Boshij ǀ k'pridigi daj. ed. ne hodio ǀ ſe je k' tej pridigie daj. ed. perpraulal ǀ samerkai to historjo is katero mojo pridigo tož. ed. sklenem ǀ Pridiga tož. ed. poshlushash kakor de bi tebe neshlu an ǀ vezhi dell karsheniku ſturij, kateru raunu v'danaſhni Pridigi mest. ed. bodo sashlishali ǀ sakaj jest danaſs moije Poshlushauze s'leto nenuzno pridigo or. ed. gori dershim ǀ lete moje pridige im. mn. nebodo taku nuzne, dobre, inu vuzhene ǀ nemore nuznishih pridih rod. mn. biti, kokar od te S. pokure ǀ de hudizhy vaſs nebodo od pridyh rod. mn. odvernili ǀ kadar bi vezh pridig rod. mn. v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu ǀ njegovem S: Pridigam daj. mn. ſe ſo posmehuvali ǀ jeſt ſim ſe podstopil moje pridige tož. mn. drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ kakor Salomon je bil sklenil ſvoje Pridigie tož. mn. ǀ kadar bosh kejkaj moj Priatel v'leteh pridigah mest. mn. nashal de nebode prau piſsanu ǀ bi veliku vezh nuzali taiſtem dusham, kakor Pridigary s' ſvojmi pridigi or. mn. ← srvnem. predige ← lat. praedica ‛pridiga, govor’
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Celotno geslo
Megiser
pridiga -e samostalnik ženskega spola
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
pridiga sam. ž ♦ P: 34 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DC 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški dialekt
Črnovrški
Kostelski slovar
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 13
Dostopnost