Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
upórnik -a m (ọ̑)
1. kdor sodeluje v uporu: uporniki nadzorujejo del ozemlja; pošiljati upornikom orožje; kaznovati, pobiti, zajeti upornike; podpirati upornike; uporniki na ladji / kmečki uporniki v kmečkih uporih
2. nav. ekspr. kdor se upre, upira: skušal je pomiriti malega upornika / Cankarjevi uporniki in iskalci / uporniki proti družbenim normam

Slovenski pravopis

Pravopis
upórnik1 -a m, člov. (ọ̑) kmečki ~
upórnica -e ž, člov. (ọ̑)
upórničin -a -o (ọ̑)
Pravopis
upórnik2 -a m (ọ̑) elektr. vzporedni ~

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
upórnik -a m
1.
kdor sodeluje v uporupojmovnik
SINONIMI:
anarhist, ekspr. puntar, knj.izroč. rebel, zastar. rebelant, knj.izroč. vstajnik, zastar. vstaš
2.
ekspr. kdor (rad) izraža voljo ne ubogati kogapojmovnik
SINONIMI:
ekspr. puntar, ekspr. upornež

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
upọ̑rnik – glej -prẹ́ti, upȍr

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
upǫ̑rnik, m. der Widersetzliche, der Widerspenstige, Cig., Jan., C.; — der Rebell, nk.
Število zadetkov: 6